Na Ponikvi in Unišah, kjer je bil rojen Anton Martin Slomšek, je bil danes 14. vseslovenski shod kmetov, ki ga organizira Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije. Geslo letošnjega srečanja je bila Slomškova misel: Če hočeš druge vneti, moraš sam goreti.
V cerkvi sv. Martina na Ponikvi je maševal celjski škof, dr. Stanislav Lipovšek, ki se je med drugim se je navezal na okrožnico o skrbi za okolje, ki jo je leta 2015 izdal papež Frančišek, kjer je spregovoril o svetovnih problemih, kot je segrevanje ozračja, izginjanje živalskih in rastlinskih vrst in velike naravne katastrofe kot posledica našega neodgovornega ravnanja. Med drugim tudi izpostavi hranjenje kot imenitno priložnost srečanja z Bogom in druženje med sabo. »Hrana je dar, ki ga mi ljudje pripravljamo drug drugemu, saj je za to, da pride kos kruha na mizo, treba vsaj osem ljudi: tisti, ki je oral, sejal, požel, peljal v mlin, zmlel, spekel, prodal in dal na mizo.”
V cerkvi je spregovoril tudi evangeličanski škof Geza Filo, ki je med drugim del: “V miru pridelovati naš vsakdanji kruh, ga jesti in deliti z drugimi, to je nekaj, kar nima alternative. In narod, ki to spozna, ima svojo prihodnost. Prihodnost, ki je povezana z domačo grudo in njenimi žlahtnimi darovi.”
Na Slomu se je pod šotorom zbralo nekaj več kot tisoč ljudi, ki so najprej prisluhnili Zdravljici, ki jo je zapel zbor iz Beltincev, a kot zanimivost dodajamo, da je bila na prizorišču edina državna zastava – zastavica na čebelarskem praporu …
Zbrane je prva nagovorila letošnja vinska kraljica Maja Žibert, ki je obenem prorektorica za študentska vprašanja Univerze v Mariboru. Poleg uživanja vina v zmernih količinah je dejala, da bi se morali študentje bolj zavedati pomena, da je sedež univerze na trgu, poimenovanem po Slomšku.
Cvetko Zupančič, predsednik KGZS je opozoril, da k nam prihaja cenena hrana iz tujine in da bi bilo s spoštovanjem tradicije slovenskemu kmetu lažje: “Tako se ne bi bilo treba boriti za Izbrano kakovost. Glede vloge predsednika države pričakujem, da bi moral kot avtoriteta stopiti pred poslance, ministre in poudariti nepogrešljivo vlogo kmeta; pri obdavčenju gozdov in kmetijskih zemljišč pa jasno povedati, da ta niso kapital, ampak osnovna sredstva, ki so potrebna za kmetovanje.”
Njegove besede sta slišali tudi predsedniški kandidatki Ljudmila Novak in Romana Tomc. Dodajmo, da je srečanju kot običajno prisostvoval Ivan Oman, eden očetov slovenske demokratizacije in številni drugi gostje. Žal jih ni pozdravil nobeden od predstavnikov domače občine, dasiravno je župan Marko Diaci posredoval opravičilo.
Osrednjo besedo na akademiji je imel Dejan Horvat, kmet in duhovnik v župnijah Markovci in v Gornji Petrovci na Goričkem. Ker ima v obeh župnijah skupaj le 400 faranov, se je pred leti odločil, da bo tudi kmetoval.
Poudarke iz njegovega govora, kjer je omenjal tudi peticijo o resničnostnem šovu Kmetija in uvedbi očenaša v šole, si oglejte v videu:
Kulturni program akademije, ki jo je povezoval Stane Kocutar, so poleg članov mešanega pevskega zbora župnije Beltinci, oblikovali še kvartet ljudskih pevcev z Vitanja in tradicionalno ljudska pesnica Ivanka Uduč s Planine pri Sevnici.
Druženje se je zaključilo s pogostitvijo. Golaž in dobrote s kmetij so pripravili člani Prostovoljnega gasilskega društva Ponikva in članice društev kmečkih žena z območja KGZS – Zavoda Celje ob sodelovanju učencev Šolskega centra Šentjur.
bR
