Po besedah umetnostnega zgodovinarja Matije Plevnika, so upodobljene krajine in vedute značilne podobe kulturne in naravne dediščine Kozjanskega skozi oči slikarja. So prostorski klicaji – odraz kulturne krajine in njene večstoletne poselitvene kontinuitete. Slike niso manipulacija realnosti temveč njena neposredna odslikava.
Slikar, rojen leta 1978, prihaja iz Celja in je po srednji Oblikovni šoli v Ljubljani končal še Visoko šolo za risanje in slikanje v Ljubljani. Je eden redkih sodobnih ustvarjalcev mlajše generacije, ki iščejo navdih v klasičnem slikarstvu. Ukvarja se s slikanjem v različnih tehnikah, v olju, akvarelu, akrilu, mešanih tehnikah.
Odprtje razstave je popestrila Brencl banda.
Slikar se je z veseljem odzval prošnji in za Kozjansko.info odgovoril na nekaj vprašanj.
Motiv kozjanskega je vodilni motiv vašega tokratnega ustvarjanja. Kaj vas je pritegnilo, da ste ga ovekovečili?
Kozjansko zato, ker se mi zdi eno najbolj mističnih področij v človekovem smislu, zdi sem mi nekako odtujeno- seveda ne v negativnem pomenu besede. Raziskoval sem predvsem mističnost Kozjanskega, kjer se pojavlja izredna pestrost oz. raznolikost v naravi. In to skrito mistiko sem hotel skozi slike izraziti, kar mi je tudi uspelo.
Tehnika slikanja, ki jo uporabljate, je nekaj posebnega. Gre za krajinsko-vedutno slikarstvo, ki jo z lastnim izraznim jezikom nadgradite in podrugačite. Predvsem zanimivo je, da ste uporabljali tudi fotoaparat.
Seveda, jaz sem izrazito ateljejski slikar. Vse slike ustvarjam v ateljeju. Slikarjenje zunaj, v naravi, zahteva drugačne tehnike, pristope. Človek bi se tega preprosto moral navaditi. Jaz sem si pomagal s fotografijo. In ko sem se zgubljal po Kozjanskem, sem fotografiral različne motive, ki sem jih kasneje v ateljeju podoživljal, naslikal.
Naslov vašega opusa nosi naslov Golo kosilo…
(smeh)…Simbolika Kozjanskega je jabolko. Slednje kot močni simbol vsebuje različne parametre. Morda gre za raznolikost pokrajine, ki jo lahko primerjam z raznolikostjo tako jabolk kot v jabolkih- raznolikost vsebovanih vitaminov…vsekakor prepuščam interpretacijo »golega« vsakemu posamezniku. Svoje interpretacije pa ne bi čisto razkril, nenazadnje gre za mistiko, ki sem jo omenjal.
Seveda, naj ostane malo mistike. Spretnosti in veščine slikarstva pa podajate tudi naprej. Vodite slikarske tečaje. Komu so namenjeni, oz. kdo jih lahko obiskuje?
Ja, tako je, paralelno poučujem slikanje. Trenutno poučujem društvo Svoboda v Celju, gre za projekt tretje življenjsko obdobje in tako malce starejše ljudi, tiste, ki si seveda želijo, učim slikati, slikarskih veščin. V preteklosti sem poučeval različne starostne skupine, od otrok naprej. Preprosto gre za učenje tehnike slikanja, kjer leta oz. starost nista pomembna.
Katera slika iz opusa Golo kosilo je vam najljubša, oz. posebej pri srcu?
Nekje lahko izpostavim Kozjansko veduto, ki je izpostavljena sama narava in daje malce melanholičen, mističen pridih. In mislim, da sem v njej zaobjel smisel opusa.
Razstava bo na ogled vse do maja.
Več fotografij si lahko ogledate v galeriji.
t/f: Egon Horvat
