V Kulturnem centru Rogaška Slatina so pripravili dogodek z naslovom, namenjen vsem prebivalcem porečja Sotle z naslovom»Kako se lahko tudi sami zaščitimo pred poplavami«. Nevarnosti poplav in pomen samozaščite so spoznavali tudi učenci Osnovne šole Podčetrtek.
Do konca marca 2017 se bo v porečjih Dragonje, Kolpe, Bregane, Sotle, Drave in Mure odvilo 12 dogodkov, v sklopu katerih bodo partnerji projekta FRISCO1 občane in osnovnošolce seznanjali s samozaščitnimi in vzajemnimi ukrepi v primeru poplav. Poleg ostalih ukrepov namreč s svojo pripravljenostjo in pravilnim ukrepanjem k zmanjšanju škode ob poplavah veliko prispeva tudi vsakdo izmed nas.
Na OŠ Podčetrtek je 40 učencev 7. in 9. razreda sodelovalo na delavnici, skozi katero so spoznali moč različnih vrst poplav in nekaj ključnih samozaščitnih ukrepov. Ob maketah, ki so ponazarjale delovanje zadrževalnika visokih voda, vodozadrževalno in varovalno funkcijo gozda ter plazenje tal, ki pogosto spremlja poplave, so si vodarski strokovnjaki prizadevali povečati njihovo razumevanje poplav, zaradi česar se lahko bolje zavedajo tudi tega, kako pomembno je poznavanje samozaščitnih ukrepov.
Ob maketi kranjske stene oz. lesene kašte, zelene infrastrukture, ki je vpisana tudi v register slovenske kulturne dediščine in torej plod slovenskega znanja, so spoznali, kaj je tisti »jez« blizu šole: torej okolju prijazna tehnika (iz rešetkasto sestavljenih debel in kamna), ki se uporablja pri urejanju vodotokov in sanaciji erozijskih žarišč ter pogojno stabilnih pobočij.
Makete so si zbrani prebivalci porečja Sotle ogledali tudi v Kulturnem centru Rogaška Slatina, pred tem pa so prisluhnili celovitemu predavanju o samozaščiti pred poplavami ter sodelovali v zanimivi razpravi.
Jože Papež, vodarski strokovnjak podjetja Hidrotehnik, je uvodoma poudaril, da vode niso zgolj poplave, in da moramo njihovo upravljanje obravnavati celostno. Izpostavil je tudi leto dni staro, a slabo splošno znano institucionalno spremembo, po kateri za izvedbo na področju upravljanja z vodami skrbi Direkcija Republike Slovenije za vode, ne več Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO), katere naloge ostajajo monitoring stanja voda, baze podatkov, napovedovanje in opozarjanje.
Janez Polajnar (ARSO) je predstavil hidrološke napovedi in opozorila, Mojca Zupan (Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje) pa konkretne samozaščitne in vzajemne ukrepe pred in med poplavami ter po poplavah. Ukrepe, ki jih po prevladujočem mnenju preslabo poznamo, je z opozorili na napačna ravnanja, s katerimi lahko prebivalci sami povečamo poplavno škodo, dopolnil Jože Papež in med drugim izpostavil nedovoljeno odlaganje različnih materialov v strugo in na bregove strug, nedovoljeno poseganje v pretočne profile voda ter neustrezne premostitve in prepuste.
Oba dogodka sta potekala v sklopu projekta FRISCO1, strateškega projekta, katerega cilj je zmanjšati poplavno ogroženost na porečjih Dragonje, Kolpe, Bregane, Sotle, Drave in Mure in se izvaja v okviru Programa sodelovanja INTERREG V-A Slovenija – Hrvaška. Slovenski partnerji projekta FRISCO1 »S čezmejnim sodelovanjem do zmanjšanja poplavne ogroženosti« so Ministrstvo za okolje in prostor RS, Agencija RS za okolje, Direkcija RS za vode, Uprava RS za zaščito in reševanje ter Inštitut za hidravlične raziskave.
Poleg ozaveščevalnih dogodkov bodo rezultat projekta predvsem skupna orodja, skupni modeli, skupne karte in skupni projekti Slovenije in Hrvaške na šestih čezmejnih porečjih, konkretneje: izboljšane baze podatkov za obvladovanje poplavne ogroženosti, čezmejno usklajene študije celovitega obvladovanja poplavne ogroženosti, izboljšani hidrološko hidravlični modeli, izboljšan model napovedovanja poplav, izboljšane in čezmejno usklajene karte poplavne nevarnosti in ogroženosti, priprava tehnične in upravne dokumentacije za gradbene protipoplavne projekte ter nadgradnja sistema opozarjanja in alarmiranja.
Več o projektu FRISCO 1: www.frisco-project.eu.
