Šentjurski občinski svet ima 11 delovnih teles, v katerih dela 77 strokovnih in političnih aktivnih ljudi. Ti odbori in komisije naj bi vsak na svojem področju predhodno obravnavali zadeve, ki se tako ali drugače dotikajo odločanja na občinskem svetu. Ker je denar bistvo vsake politike, ima Odbor za proračun in občinsko premoženje v tej druščini gotovo osrednje mesto, njegov predsednik mag. Marko Diaci pa je eden od tistih, ki se dobro spoznajo na občinske finance.
G. Diaci, vaš odbor je med enajstimi delovnimi telesi občinskega sveta edini, ki na svoje seje vabi tudi medije. Zakaj se drugi odbori tako rekoč skrivajo pred javnostjo?
To jaz težko komentiram, boste morali vprašati moje kolege iz drugih odborov. Sam sem zagovornik javnega delovanja in res ne vidim prav nobenega razloga za takšno ali drugačno skrivanje. To, da je občinski Nadzorni odbor menda celo zahteval odstranitev predstavnikov tiska s svoje seje, je za moje pojme sploh nekaj nepredstavljivega. Naša politična kultura je očitno še v povojih in se bomo očitno še dolgo učili demokracije.
Znano je, da se pravzaprav vse pomembne odločitve sprejemajo že pred sejami občinskega sveta na tako imenovanih koordinacijah pri županu, ki so tudi za javnost nedostopne. Tudi vi kot predsednik SMS sodelujete na njih in torej pristajate na izključevanje javnosti?
Koordinacije sklicuje župan in on je tudi odgovoren za potek teh sestankov. Na teh koordinacijah se bi naj uskladil dnevni red. Osebno ne vidim nobenega razloga, da nanje ne bi vabili tudi medije. Javnost dela je pomemben temelj delovanja javnega sektorja.
Opazil sem, da je vaš odbor skoraj edini, ki občinskemu svetu tudi daje konkretne predloge. Vsi drugi se z zelo redkimi izjemami zadovoljujejo s praznimi proceduralnimi floskulami, da je določen akt primeren za obravnavo na občinskem svetu. Imam občutek, da se v vsebino sploh ne poglabljajo in so dejansko povsem nekoristni. Ali ni članstvo v delovnih telesih le nekakšno odlagališče za zveste strankarske kadre, katerih prvi motiv so sejnine?
Delovna telesa so v načelu pomembna podpora občinskemu svetu. Kako delajo drugi, ne želim komentirati, naš odbor svoje naloge opravlja vedno zelo resno. Ocenjujem, da so razprave na tem odboru kvalitetne in močno vsebinske. Če bi se jih udeleževal še župan, bi mu bilo verjetno bolj jasno, kam pluje šentjurska barka in da čeri zadolževanja visoko štrlijo iz vode.
Je morda to tudi zato, ker vaš odbor funkcionira izrazito opozicijsko?
Naš odbor je tako kot vsa delovna telesa sestavljen strankarsko, v njem ima vsaka stranka po enega člana, kar pomeni, da ima v njem prepričljivo večino županova koalicija. Je pa res, da naši člani večinoma razmišljajo samostojno in se manj ozirajo na predpisane strankarske šablone, zato so naše odločitve velikokrat res »izvenserijske«.
Zdaj pa je že čas, da preideva na vaše področje, na denar. Kaj so največji problemi občinskih financ oziroma proračuna?
Jaz bi dal na prva mesta slabo preglednost ravnanja z občinskim denarjem, neučinkovitost investicij ter kritično zadolževanje.
Še najlažje je objektivno govoriti o zadolževanju. Še ob polletju 2007 smo imeli 1,062 milijona € dolgoročnih dolgov, junija lansko leto pa že kar 4,3 milijona €. Če pogledamo primerljive občine, ni nobena tako zadolžena kot mi. Šmarje ima 1,7, Konjice 1,1, Radovljica, (ki nam je zelo podobna), celo samo 0,9 milijonov € dolgov. Poleg tega smo junija lansko leto imeli še okrog 3 milijone € neplačanih računov, veliko celo še iz prejšnjega proračunskega obdobja. V leto 2009 smo namreč vstopili s 4 milijoni predobremenitev proračuna. Naši vodilni sicer vneto zatrjujejo, da zadolžitev še ni kritična, je pa nesporno, da je in bo pritisk anuitet in obresti na proračun dolgoročen in obremenjujoč. Pa zadolževanje niti ne bi bilo takšen problem, če bi šlo za investicije, ki denar vračajo, na primer v komunalno urejanje gospodarstvu namenjenih zemljišč, ampak naše investicije so večinoma »potrošne«. Moram opozoriti še na dejstvo, da država od 2006 dalje dodatno polni naš občinski proračun z okrog 5 milijoni € letno iz naslova dohodnine in davkov, kar pa se pri skupnih investicijah ustrezno ne odraža. Leta 2006 je na primer šlo za investicije 4,5 milijona €, leta 2008 pa kljub dodatnemu zadolževanju samo 7,6 milijona. Nimam pojma, kam je izginila ta razlika. Verjetno je šla za tekoče proračunske odhodke. Ta občinska uprava je očitno kar zapravljiva.
Učinkovitost občinskih investicij je nemogoče eksaktno opredeliti, toda to, kar se je dogajalo in se še dogaja okrog Ipavčeve 17 in odbojkarskega igrišča na mivki, bi vsakemu dobremu gospodarju že zdavnaj dalo misliti. Znana je tudi ugotovitev podžupana Artnaka, ki je zadolžen za izgradnjo lokalnih cest, da so naše cestne investicije za okrog 30% prenapihnjene. Kar nedvomno pomeni, da se z javnim denarjem ne ravna gospodarno. Pa še na nekaj je potrebno opozoriti: šentjurski podjetniki v občinske investicije praviloma niso vključeni. Na primer v izgradnjo čiščenja odpadnih voda, kar je sploh največja investicija v zgodovini Šentjurja.
Ali to pomeni, da na Občini nimamo dobrih gospodarjev?
Lahko bi rekel tudi tako, toda tako od zunaj, ko ne razpolagam z vsemi relevantnimi informacijami, nočem s prstom pokazati na ljudi z imeni in priimki. Dejstvo je, da občinska uprava, ki ji dajejo ritem »ljubiteljski« župan in kar četverica enako občasnih podžupanov, enostavno ne more biti garant optimalnega vodenja občine. Vse preveč je centrov moči, ki vlečejo vsak na svojo stran, župan pa jim mora popuščati, ker pač sam teh stvari ne obvladuje. Neprofesionalni občinski funkcionarji so brez dvoma eden od glavnih vzrokov krize vodenja občine, ki je očitna. Nekateri celo ocenjujejo, da smo tako daleč, da bi na čelu občine potrebovali stečajnega upravitelja. Naši vodilni od volitev do volitev populistično tekmujejo med seboj za naklonjenost volivcev, med njim pa ni nikogar, ki bi pravzaprav strateško načrtoval razvoj občine v daljšem obdobju. Poglejte samo na težave okrog prostorskega načrta občine. Postopki so predolgi, predragi, nimamo pripravljenih terenov, podjetniške pobude pa nam bežijo na območja sosednjih občin … Nato pa se nekateri hvalijo, da se je našlo 200.000 € za sofinanciranje cest, na katero se lahko prijavijo Krajevne skupnosti. V občini Šentjur pa imamo 152 km lokalnih cest in 230 km javnih poti.
Toda o morebitnih korupciji in klientelizmu ne tvegate nobenega očitka?
Vsak je nedolžen, dokler se mu kaznivo dejanje ne dokaže. Sliši se marsikaj, tudi vidi se marsikaj, toda tako dokazov kot tudi odločnih zavrnitev sumov ni. Morda je v tem smislu še najbolj v nebo vpijoč primer prodaje občinskih zemljišč Lidlu in Hoferju, kjer smo izgubili najmanj 1 milijon evrov, a je vse takoj poniknilo v pozabo.
Ali ni poslanstvo opozicije, morda celo tudi Odbora za proračun in občinsko premoženje, da razčiščujejo tovrstne sume?
Teoretično vsekakor, na praktični ravni pa zato skrbijo organi pregona. Šele z vložitvijo ovadbe pa se postopek prične. Kdo pa se bo ukvarjal z vložitvijo ovadb? Zato rabiš konkretne informacije in tudi pisne dokaze. Ni pričakovati, da bi jih kdo z občine nesel k sosedom oziroma da bi posamezni občinski poslovni partnerji prijavili posredno tudi samega sebe. In tu se krog zaključi. So pa seveda posamezne zadeve takšne, da se normalnemu davkoplačevalcu in občanu dobesedno zagnusijo.
Ali namigujete na to, da bi bilo smotrno, da bi bilo vsaj županovanje omejeno na en mandat?
Niti ne, ker gre za voljo volivcev, ki imajo v demokratičnih sistemih vedno prav. Če pa že na kaj namigujem, pač namigujem na zdravo pamet in logično razmišljanje. Naslednji mandat bo mandat finančne sanacije, inovativnejšega ter učinkovitejšega vodenja občine. Za to bo potreben širok konsenz, saj bo potrebno začeti dolgove odplačevati. Moralni hazard, ki so si ga aktualni oblastniki privoščili s pretiranim zadolževanjem in neracionalnim delovanjem, pa bo terjal nedvomno ogromno energije.
Vaš odbor je zadolžen tudi za občinsko premoženje. Koliko je tega premoženja in kaj se z njim dogaja?
Po bilanci stanja na dan 31. 12. 2008 ga je za 77 milijonov evrov, toda ta podatek je zelo pavšalen. Prav tako ne moremo govoriti o kategorijah premoženja kot pri gospodarskih družbah. Na vrednotenju in gospodarjenju z občinskim premoženjem se ni veliko delalo. Leta 2008 je bilo za 220.000 € kapitalskih prihodkov od odprodaje zemljišč, osnovnih sredstev …, kaj to realno pomeni, je težko reči. Do spremembe zakona je bilo pravilo, da je občinski svet sprejemal letni načrt odprodaje in nabave občinskega premoženja, nato pa se je o posameznem programu odločalo sproti na občinskem svetu. Po novem o posameznem programu odloča celo kar župan sam. Lahko bi rekel, da tudi tu ni načrtovanja, da gre več ali manj za ad hoc odločitve.
Vse kaže, da se Šentjurčani počasi že lahko poslovimo od Kulturnega centra Šentjur. Kdo je pravzaprav »ugasnil« to zanimivo zamisel?
Odkrito pravzaprav nihče, le odgovorni so z lociranjem knjižnice v center mesta ter nato s postopnim urejanjem Ipavčeve hiše v Zg. trgu počasi opuščali to idejo celovitega kulturnega in prireditvenega središča. To, kar bo nekoč nastalo na mestu sedanjega kulturnega doma, bo le bledi nadomestek nekdanjega Mušičevega koncepta. Če bi že moral na koga s prstom pokazati, je to spet naš župan, ki se je dal izvoliti na čelo posebne iniciativne skupine za izgradnjo KCŠ menda samo zato, da ne bi prišel do besede kdo drug, ki bi s KCŠ mislil resno.
Sam trdno stojim na stališču, da mora to biti ena izmed občinskih prioritet.
Slišim, da boste v jeseni poskušali razbiti šentjursko strankarsko sceno z nestrankarsko listo. Je to rešitev za Šentjur?
Če namigujete na župansko kandidaturo, je odločitev o tem trenutno še daleč. Kar pa se tiče nestrankarskih pobud pa morajo te dozoreti od spodaj navzgor. Da, nekaj bi bilo treba storiti.
t/f: FK / Šentjurske novice
