Z odgovorom na to vprašanje si naši komunalci seveda ne belijo glav, kajti pravila so takšna, da več ko je snega, več je dela in več denarja dobijo. V pretekli zimi so skupaj s koncesionarji, ki obvladujejo južni del občine, pokurili okrog 700.000 €. Da je cestna zimska služba veliko delo, so pred začetkom sezone pokazali s predstavitvijo svoje »severne« mehanizacije in trideseterice mož, ki skrbi za varno zimsko vožnjo.
Na dvorišču JKP so postrojili 13 od 15 večnamenskih strojev, s katerimi obvladujejo zimske ceste. Prva zvezda te falange je bil nov Mercedesov unimog, ki z elktronsko vodenim plugom zlahka brzi po globokem snegu tudi s hitrostjo do 30 km/h. Vreden je 140.000 €. Zraven njega so postavili 9 let starejšega brata, za njim pa še dva manjša traktorja za čiščenje pločnikov. Ti štirje stroji, skupaj vredni okrog 400.000 €, so last JKP, naslednjih devet »zverin« pa je prišlo iz Vilkogradovega »hleva«. Vilkograd kot JKP-jev podizvajalec je očitno prva violina naše zimske službe. Njegovi stroji so izgledali tako na oko že rahlo amortizirani, toda še vedno naj bi bili vredni vsaj 1 milijon €. Človek skoraj ne more verjeti, da je ob vse bolj milih zimah še vedno potrebna ta silna mašinerija, ki stane vsako leto več. V zadnjih 4 letih so se stroški zimskega vzdrževanja cest zvišali za okrog 100%. V lanski zimski sezoni so komunalci za vzdrževanje 113 km cest porabili okrog 300 m3 posipa in v njem okrog 450 ton soli. Na kilometer ceste torej neverjetne 4 tone soli. Če k tej številki dodamo še sol, ki se porabi na južnem delu občine in za posipavanje državnih cest, potem samo na območju naše občine gre vsako leto v podtalnico vsaj 800 ton soli.
Vodja zimske službe, g. Gradišnik, je tako razkošna zimska služba še ekološko in ekonomsko vzdržna?
Ta dilema presega naše pristojnosti. Predpisi so takšni, da ob poledici ali ko zapade več kot 10 cm snega, gremo v akcijo, in to na način, kot je predpisan. Imamo pogodbo z Občino, oni so naši odredbodajalci in oni so se dolžni ukvarjati s predpisi in ekološkimi dilemami. Če sem odkrit, tudi sam menim, da bi marsikatera cesta lahko ostala tudi zasnežena, kot je to na primer v sosednji Avstriji, toda dokler je tako, kot je, in smo mi odgovorni za nastalo škodo zaradi zasneženih cest, drugače ne more biti.
Znani so očitki, da z oranjem in posipavanjem pretiravate, ker se vam to enostavno izplača? Mašinerija, ki jo imate, se mora vrteti?
To s pretiravanjem je pa tako, da kar je enim preveč, je drugim premalo in se neizmerno hudujejo na nas, če zjutraj, ko se odpeljejo v službo, ni cesta že splužena in posipana. Že mogoče, da kdaj pogrešimo z oceno stanja, ker se temperatura nepričakovano spremeni, toda sistem je takšen, da nam vsak delovni nalog podpiše odgovorna oseba na Občini. Sami si ničesar ne izmišljujemo. Je pa res, da zime brez snega in poledic niso naša najboljša poslovna priložnost.
Kaj pa škoda, ki jo nenamerno napravite?
Do sedaj večjih škod ni bilo, če pa kje poškodujemo kakšen robnik, ga seveda popravimo.
Zime so vse bolj mile, stroški zimske službe pa vsako leto večji?
To ni vprašanje za JKP, mi smo plačani na uro. Dejstvo pa je, da je vsako leto več cest in da so občani vse bolj zahtevni. Letos bomo na primer vzdrževali že 148 km cest, kar je v primerjavi s prejšnjo sezono povečanje za 35%.
Vilkograd je vaš zelo velik podizvajalec, kako ste zadovoljni z njim?
Mi z njim nimamo težav, zdi pa se, da on ni najbolj navdušen nad tem poslom. Sicer pa vprašajte njega.
FK / Šentjurske novice
*na sliki zbrana mehanizacija šentjurske zimske službe; foto: Sentjur.si
