Štefan Tisel še odlaša z odločitvijo o tretji kandidaturi za šentjurskega župana. Tudi po tem intervjuju odgovor ne bo nič manj jasen, je pa župan, poslanec in zdravnik v eni osebi podal nekaj zanimivih odgovorov, ki marsikaj povedo med vrsticami. Tudi o tem, koliko je v Tislu res duha indijskega voditelja Gandija, za katerega ga je na šentjurskih geografskih širinah pred časom »okronal« njegov strankarski šef Jože Korže.
Boste jeseni 2010 še tretjič kandidirali za župana občine Šentjur?
Načeloma naj bi bila dva mandata dovolj. Vse je odvisno od ponudbe in povpraševanja, od sodelavcev in nenazadnje tudi od moje stranke SDS.
Kdo bi vas lahko nadomestil? Še velja vaše povabilo Jožetu Palčniku?
V sedmih letih sem doživel veliko lepega. Veliko je bilo sodelovanja tako z zaposlenimi na občini, s krajevnimi skupnostmi in z občani. Pripravljen sem še sodelovati. Županstvo pa bi lahko prevzel kdo drug, tudi Jože Palčnik ali Jože Korže. Ko je sestavljena dobra ekipa in delo rodi uspehe, je škoda vodenje občine prepustiti slučajnemu povzpetniku, ki je do sedaj na primer samo škodil občini.
Če boste kandidirali oziroma o kandidaturi razmišljate: boste samo kandidat svoje stranke SDS ali si želite širše koalicije?
Vedno sem želel sodelovati z vsemi, ki si to želijo. Večinoma je to uspevalo. Če bo stranka SDS želela, da še kandidiram, bo tudi dovolila, da se sestavi takšna koalicija, ki bo imela večino v občinskem svetu.
Je realna »desna« koalicija SDS, SLS, NSi?
Mislim da je možna tudi desna koalicija SDS, SLS in NSi. Nikogar, ki je pripravljen konstruktivno delati, ne izključujem.
Ste pripravljeni še naprej sodelovati z LDS in Jožetom Artnakom?
Kot sem že omenil, nikogar ne izključujem. Vsak lahko doprinese veliko dobrega. Nekateri so včasih težavni. Na koncu pa je rezultat le pozitiven.
Ste pripravljeni še naprej sodelovati z SD Florjana Cveta Erjavca?
Tudi s stranko SD in Florjanom Cvetom Erjavcem bi še sodeloval. Kar se dogovorimo, to drži. Čeprav ima v občinskem svetu samo dva svetnika, sta včasih tudi dva glasova zelo pomembna.
Kakšna je trenutna zadolženost Občine Šentjur?
Trenutna zadolženost občine znaša 4,3 milijonov evrov. To pomeni povprečje oziroma sredino med občinami, če izračunamo, da znaša dolg na občana 226 evrov. Letni obrok za odplačevanje kreditov znaša 308 tisoč evrov, in to je glavnica in obresti. Glede na zaključni račun proračuna v letu 2008 pa bi lahko letni obrok znašal 900 tisoč evrov. V letošnjem letu se nismo zadolževali. Reprogramirali bomo kratkoročno posojilo iz leta 2008 v dolgoročnega.
Po zadolženosti pa smo vendarle v vrhu slovenskih občin, 30. junija smo bili na absolutnem 15. mestu.
Glejte, Občina Šentjur je po številu prebivalcev šestnajsta med 210 občinami in če je bila petnajsta po absolutni vrednosti zadolžitve, pomeni to točno povprečje oziroma zlato sredino. Moram pa poudariti, da so številne občine relativno mnogo bolj zadolžene. Povedal bi še to, da smo se zadolževali za projekte, ki so dolgotrajne dobrine, kot so ceste, šole, čistilna naprava. Obenem so to projekti, za katere smo pridobili nepovratna sredstva in je občina svoj obvezni delež plačala s kreditom. Sicer teh objektov ne bi bilo.
Kateri so največji uspehi tega mandata?
Nova osnovna šola s telovadnico, vrtcem in zunanjim igriščem na Ponikvi, Centralna čistilna naprava Šentjur, obnovljene lokalne ceste, prizidek k šoli na Blagovni, obnova telovadnice pri osnovni šoli Franja Malgaja, urejanje Zgornjega trga z Muzejem Rifniški zakladi in prostori Razvojne agencije ter nenazadnje številne modernizacije cest po krajevnih skupnostih, ki so nastale z dobrim sodelovanjem med občani, KS in občino.
Katere so največje napake zadnjega mandata?
Večjih napak ni bilo. V letu 2008 smo imeli kratkoročni kredit, ki ga do konca leta nismo uspeli vrniti. Čeprav smo imeli že sklenjene pogodbe za prodajo zemljišč, do realizacije ni prišlo zaradi znanih razlogov recesije in gospodarske krize. Kupci niso dobili kreditov in pogodbe niso bile realizirane. Tako smo morali kratkoročni kredit prenesti preko novega leta in ga v letu 2009 reprogramirati. Podobne težave so doletele tudi druge občine.
Kakšni so odnosi med podžupani Koržetom, Artnakom in Erjavcem?
Odnosi med podžupani so korektni. Vsak je zadolžen za svoje področje in delo dobro opravljajo. Korže skrbi za krajevne skupnosti in na njegovo pobudo je občinski svet sprejel proračunsko postavko za modernizacijo javnih poti in nekategoriziranih cest, v višini po 200 tisoč evrov v letu 2009 in v letu 2010. Artnak se ukvarja z lokalnimi cestami in tudi z občinskim prostorskim načrtom ter umeščanjem navezovalne ceste v prostor. Erjavec sodeluje na družbenih dejavnostih. Pomagal je pridobiti interventna sredstva za zamenjavo salonitne strehe na telovadnici v Šentjurju.
Kako po enem letu odgovorne funkcije poslanca to delo združujete z županovanjem in zdravniškim delom? Se pojavljajo kakšne težave?
Funkcija poslanca je poklicna, zato sem zaposlen v Državnem zboru. Sodelujem v treh odborih. V bolnišnici opravljam 20 odstotkov rednega dela, kar mi dovoljuje zakon in tudi potrebujem to za ohranjanje licence. Na občini sem skoraj vsak dan, vsaj zjutraj ob sedmih, pogosto pa tudi popoldne, tudi ob koncu tedna je veliko obveznosti. Rad poudarim, da se da z dobrim urnikom in odličnimi sodelavci na vseh treh področjih tudi veliko postoriti.
Zakaj ste glasovali proti nezdružljivosti funkcije župana in poslanca?
Župani v parlament prinašamo vprašanja in odgovore, ki se nanašajo zlasti na podeželje in periferijo, sicer bi bila centralizacija še hujša. Ko bo državni svet sestavljen v lokalnem interesu in bodo uvedene pokrajine, ne bo potrebe, da bi bili župani tudi poslanci.
Vaš strankarski šef Jože Korže je v intervjuju za ŠN dejal, da ste »šentjurski Gandi: vse ima rad, nikogar ne favorizira«. Se tudi sami kdaj počutite kot veliki Gandhi?
Sam se nimam za Gandhija, še manj pa za velikega. Rad pa pomagam ljudem, da uspejo uresničiti svoje želje, potrebe in uveljaviti sposobnosti. To mi je v veselje in z dobrimi sodelavci mi to uspeva.
L.H./Šentjurske novice
