Petnajstega avgusta katoliški in pravoslavni kristjani obhajamo Marijino vnebovzetje, imenovano tudi veliki šmaren in velika maša. Gre za enega največjih krščanskih praznikov, katerega slavljene sega v čas apostolov. Splošno pa se na ta dan kristjani spominjajo, da je bila Devica Marija z dušo in telesom vzeta v nebesa.
Marija zgled, ki ga potrebujemo vsi
Tradicionalna romanja k številnim cerkvam ljudem stoletja pomagajo premagovati težke življenjske preizkušnje, obenem pa jih na tovrstne svete kraje vodi hrepenenje po dotiku bližine z božjim, pa tudi medsebojno druženje in spoznavanje. In ravno na to je v uvodu pridige izpostavil upokojeni nadškof Stres, ki je na Svetih gorah v cerkvi Matere Božje daroval obe dopoldanski maši.
V nadaljevanju je Stres izpostavil starodavnost svetišča Matere Božje na Svetih gorah, kamor že stoletja ob praznikih romajo številni verniki od blizu in daleč, da bi se v miru in spokoju priklonili in priporočili božji materi Mariji.
Osrednje in prvo mesto Marije po besedah Stresa ostaja poslanstvo matere Jezusa. Skupaj z Jezusom je delila poslanstvo, ki je temeljilo na močni veri in zaupanju, kar je za seboj v tistih časih potegnilo številne posledice. Morala je biti pod križem in gledati, kako njen sin umira in mu ne more pomagati.
Vera in zvestoba sta nedvomno najbolj pristni danosti vernikom. In prav Marija je tisti prvi zgled čiste vere in zvestobe, kljub trpljenju in bolečini je namreč verjela v božji načrt.
Celotni pridigi, v kateri je izpostavljena vloga Marije, ki jo je Stres aktualiziral, lahko prisluhnete tukaj:
Vabljeni tudi k ogledu galerije fotografij, posnetih na dogodku.
eH
