V zadnjem letu dni se je svet poslovil od številnih osebnosti, ki so zaznamovale politiko, kulturo, znanost, glasbo in versko življenje. Nekateri so za seboj pustili umetnine, ki bodo živele še desetletja, drugi pomembna odkritja, tretji politične odločitve, o katerih bodo zgodovinarji še dolgo razpravljali. Ob dnevu spomina na mrtve se spominjamo štirinajstih znanih imen, katerih življenjske zgodbe razkrivajo tudi manj poznane, pogosto presenetljivo človeške plati.
Dick Cheney (3. november 2025)
»Včasih moramo delovati tudi na temni strani, v sencah obveščevalnega sveta.«
Nekdanji ameriški podpredsednik Dick Cheney, ki je umrl 3. novembra 2025, je bil eden najvplivnejših politikov obdobja po 11. septembru. Njegovo ime ostaja povezano predvsem z invazijo na Irak in spornimi protiterorističnimi ukrepi. Manj znano je, da se je desetletja spopadal s srčnimi boleznimi. Preživel je pet infarktov, leta 2012 pa so mu presadili srce, s katerim je živel še trinajst let.
Kardinal Dominik Duka (4. november 2025)
»Mama mi je pozneje priznala, da si me je izmolila.«
Češki kardinal Dominik Duka, nekdanji praški nadškof, je pod komunizmom izkusil preganjanje in zapor. Zaradi družinskega ozadja mu je bila sprva onemogočena študijska pot, zato je delal kot ključavničar. V zaporu je spoznal Václava Havla, s katerim sta se pogosto srečevala. Pozneje se je spominjal tudi zaporniške solidarnosti, ko so si jetniki med seboj delili pakete in hrano. Umrl je 4. novembra 2025, star 82 let.
Frank Gehry (5. december 2025)
»Vse se začne z majhnimi koraki.«
Kanadsko-ameriški arhitekt Frank Gehry je svetovno slavo dosegel z Guggenheimovim muzejem v Bilbau in koncertno dvorano Walta Disneyja. Navdih za svoje značilne valovite oblike je našel tudi v otroštvu, ko je pri babici opazoval krape, ki so plavali v kopalni kadi. Ribe so pozneje postale eden njegovih najljubših umetniških motivov. Prejemnik Pritzkerjeve nagrade je umrl 5. decembra 2025, star 96 let.
Chris Rea (22. december 2025)
»Zame sta najpomembnejši glasba in družina.«
Britanski pevec Chris Rea je s svojim raskavim glasom ustvaril uspešnice The Road to Hell, Josephine in Driving Home for Christmas. Prav slednja je nastala iz osebne izkušnje. Ko je ostal brez menedžerja in vozniškega dovoljenja, ga je iz Londona domov odpeljala njegova žena Joan v majhnem miniju. Med vožnjo se mu je porodila zamisel za pesem, ki je postala božična klasika. Umrl je 22. decembra 2025.
Brigitte Bardot (28. december 2025)
»Svojo lepoto in mladost sem dala moškim. Svojo modrost in izkušnje bom dala živalim.«
Francoska filmska legenda Brigitte Bardot je s filmom In Bog je ustvaril žensko postala svetovna ikona. Pri komaj 39 letih je presenetljivo zapustila filmsko industrijo in se posvetila zaščiti živali. Za financiranje dobrodelnega delovanja je prodala celo del svojega nakita. Njena poznejša politična stališča, zlasti v odnosu do Nacionalne fronte( sedaj Nacionalnega zbora) so pogosto sprožala polemike in tudi sodne obsodbe. Umrla je 28. decembra 2025, stara 91 let.
Robert Duvall (15. februar 2026)
»Nič ni večje od življenja.«
Robert Duvall je bil eden največjih ameriških karakternih igralcev, nepozaben kot Tom Hagen v Botru in podpolkovnik Kilgore v Apokalipsi danes. Za film Tender Mercies je prejel oskarja. Zasebno je bil velik ljubitelj argentinskega tanga. Med obiskom Buenos Airesa je spoznal Luciano Pedraza, s katero se je pozneje poročil. Še v visoki starosti je ostal ustvarjalen. Umrl je 15. februarja 2026, star 95 let.
Ali Hamenej (28. februar 2026)
»Po mojem mnenju so Nesrečniki Victorja Hugoja najboljši roman, kar jih je bilo napisanih.«
Ajatola Ali Khamenei, iranski vrhovni voditelj od leta 1989, je bil tudi velik ljubitelj književnosti. Poleg Hugoja je prebiral Danteja, Balzaca in Steinbecka, mladim pa pogosto priporočal Nesrečnike. V zgodovini bo vendarle ostal zapisan predvsem zaradi avtoritarne vladavine, zatiranja političnih nasprotnikov, nasilnega obračunavanja s protestniki in hudih kršitev človekovih pravic.
Ubit je bil 28. februarja 2026 v ameriško-izraelskem zračnem napadu na njegov kompleks v Teheranu, star 86 let. V napadu so po objavljenih poročilih umrli tudi njegova hči, zet, snaha in komaj 14-mesečna vnukinja. Khameneijev sin in naslednik Modžtaba je napad preživel, vendar je bil ranjen.
Jürgen Habermas (14. marec 2026)
»V demokratični pravni državi mora biti mogoče zagotoviti preglednost tudi dela obveščevalnih služb.«
Nemški filozof Jürgen Habermas je pomembno zaznamoval razumevanje demokracije, javne razprave in političnega sporazumevanja. Njegovo otroštvo je zaznamovala prirojena razcepljena ustnica in nebo, zaradi česar je prestal več operacij in imel težave z govorom. Pozneje je prav komunikacijo postavil v središče svoje filozofije. Do konca življenja je opozarjal na nevarnosti avtoritarizma in zgodovinskega pozabljanja. Umrl je 14. marca 2026.
Patriarh Ilija II. Gruzijski (17. marec 2026)
»Pozabite zamere. Spravite se s svojimi sovražniki.«
S temi besedami je gruzijski pravoslavni patriarh Ilija II. vernike nagovoril le nekaj tednov pred smrtjo. Cerkev je vodil skoraj pet desetletij, skozi sovjetsko obdobje in osamosvojitev Gruzije. Leta 2008 je uvedel nenavadno tradicijo: postal je krstni boter tretjemu in vsakemu nadaljnjemu otroku sodelujočih pravoslavnih družin. Tako je postal boter več kot 50.000 otrokom. Umrl je 17. marca 2026, star 93 let.
Chuck Norris (19. marec 2026)
»Ne staram se. Samo napredujem na višjo stopnjo.«
Tako se je Chuck Norris pošalil v enem svojih zadnjih javnih posnetkov. Mojster borilnih veščin in junak serije Walker, teksaški mož postave je postal globalna legenda akcijskih filmov. Na njegovi igralski poti sta pomembno vlogo odigrala legenda borilnih veščin Bruce Lee, s katerim sta posnela znameniti dvoboj, in Steve McQueen, ki ga je spodbujal k igranju. Borilne veščine je vadil še v osemdesetih letih. Umrl je 19. marca 2026.
Dolly Parton (25. avgust 2026)
»Ugotovi, kdo si, in potem to bodi z vsem svojim namenom.«
Dolly Parton je s pesmima Jolene in I Will Always Love You postala ena največjih legend country glasbe. Odraščala je v revni družini z dvanajstimi otroki, njen oče pa ni znal brati. Prav zato je ustanovila program Imagination Library, ki je otrokom po svetu podaril več kot 300 milijonov knjig. Umrla je 25. avgusta 2026, stara 80 let. Njena dobrodelna zapuščina živi naprej.
Ratko Mladić (27. avgust 2026)
»Prišel je čas da se končno po uporu zoper dahij maščujemo Turkom !«
Besede, izrečene pred televizijskimi kamerami, so postale eden najbolj zloveščih dokumentov vojne v Bosni in Hercegovini. Nekdanjega poveljnika Vojske Republike Srbske so zaradi pokola v Srebrenici, vojnih zločinov, zločinov proti človečnosti, obleganja Sarajeva med 1992-1996 in zajetja talcev obsodili na dosmrtni zapor. Po skoraj šestnajstih letih skrivanja so ga leta 2011 prijeli v Lazarevu pri Zrenjaninu. Umrl je 27. avgusta 2026 v priporu Združenih narodov v Haagu. Njegova smrt ni izbrisala bolečine, ki so jo za seboj pustili njegovi zločini, ki je prizadela tudi njegove najbližje, njegova edina hči Ana se je leta 1994 ubila z očetovo pištolo v Beogradu.
Harald V. Norveški (28. avgust 2026)
»Norveška ste vi. Norveška smo mi.«
Norveški kralj Harald V., ki je umrl 28. avgusta 2026, je državi vladal več kot 35 let. V mladosti je bil odličen jadralec in je Norveško trikrat zastopal na olimpijskih igrah. Njegova ljubezenska zgodba s Sonjo Haraldsen je bila skoraj pravljična. Ker ni bila plemiškega rodu, sta morala devet let čakati na dovoljenje za poroko. Poročila sta se leta 1968 in ostala skupaj do njegove smrti.
Margaret Hamilton (30. september 2026)
»Ni nam preostalo drugega, kot da smo pionirji.«
Ameriška računalniška znanstvenica Margaret Hamilton je vodila razvoj programske opreme za Nasine odprave Apollo. Nekoč je njena štiriletna hčerka Lauren med igro z astronavtskim simulatorjem nehote povzročila napako. Hamiltonova je opozorila, da bi se podobno lahko zgodilo pravim astronavtom, kar se je nato res pripetilo med odpravo Apollo 8. Njeno delo je pomembno prispevalo tudi k uspešnemu pristanku na Luni. Umrla je 30. septembra 2026.
Še druga velika imena, ki so nas zapustila v zadnjem letu dni
Poleg omenjenih osebnosti so se v tem obdobju poslovili še številni drugi svetovno znani ljudje. Med njimi britanski dramatik Tom Stoppard, režiser Rob Reiner, madžarski filmski ustvarjalec Béla Tarr, italijanski modni oblikovalec Valentino Garavani, kanadska igralka Catherine O’Hara, ameriški borec za državljanske pravice in baptistični pastor Jesse Jackson, indijska pevska legenda Asha Bhosle in ustanovitelj televizijske mreže CNN Ted Turner.
Njihove življenjske poti so bile različne, prav tako njihove odločitve in zapuščina. Nekatere bomo pomnili po umetniških dosežkih, druge po izjemnem delu za sočloveka, spet tretje po zgodovinskih dogodkih, pri katerih so sodelovali. Ob dnevu spomina na mrtve nas njihove zgodbe opominjajo tudi na to, da slava in moč mineta, dejanja pa ostanejo zapisana v zgodovini.
