Velika množica ljudi, šolske mladine, slušateljev kmetijske in gospodinjske šole, članov delovnih kolektivov in ustanov so v petek sprejeli pred zadružnim domom v Šentjurju drage goste iz bratskih republik, ki so med zadnjo vojno nudili zatočišče pregnancem iz Šentjurja in okolice.
Ko so se izza ovinka pojavili okrašeni avtomobili z gosti, so jih čakajoči sprejeli z veselimi klici in dolgotrajnim ploskanjem. Snidenje z dragimi znanci iz težkih vojnih dni je bilo nadvse prisrčno in ganljivo. Niso se mogli nagledati drug drugega, saj je od njihovega zadnjega slovesa pretekla že vrsta let, večinoma pa se niso videli od leta 1945. Med ploskanjem množice so se mešali veseli vzkliki pozdravljajočih: »Ej Rudi, nešto si se promenio! Pozdravlja te … ! Prekrasno je kod vas!« in z nekoliko slovenskim naglasom: »Kako živi porodica? Gde su Marko i Pero?« itd.
Celjski tednik, 21. 9. 1962
