Prosta delovna mesta Klikni tukaj za aktualne zaposlitvene oglase

Novo obeležje na grobnici Ipavcev v Šentjurju


Na šentjurskem pokopališču so z manjšo slovesnostjo odkrili obeležje oz. kenotaf, posvečen dvema sinovoma Gustava Ipavca, Benjaminu in Marku, ter njegovi ženi Kristini.

Utrinek iz salona Ipavčeve hiše; foto: TIC Šentjur

Benjamin Ipavec je bil eden vodilnih ginekologov in porodničarjev na Mariborskem v 20. stoletju, medtem ko je Marko Ipavec opravljal pomembno vlogo kot banski svetnik. Oba sta s svojim delom zaznamovala stroko in družbo svojega časa.

Poglobljen vpogled v bogato dediščino družine Ipavec sta na slovesnosti podala ddr. Igor Grdina in dr. Zvonka Zupanič Slavec. Njen mož Aleš Slavec je Gustav pravnuk. Zbrane je z uvodnimi besedami nagovoril tudi župan Občine Šentjur mag. Marko Diaci.

Slovesnost so z ubranim petjem oplemenitili pevci Moškega pevskega zbora skladateljev Ipavcev, ki ohranjajo glasbeno zapuščino te izjemne družine.

Benjamin Ipavec

Rodil se je 24. 12. 1829 v Šentjurju. Umrl je 20. decembra 1908 v Gradcu.

Medicino je študiral v Gradcu in na Dunaju, glasbo pa v Gradcu, kjer je bil med letoma 1871 in 1898 zaposlen kot zdravnik. Je brat skladatelja in zdravnika Gustava Ipavca. Benjamin je po skladateljskem slogu romantik, čeprav se naslanja tudi na klasicistične glasbene elemente. Najbolj znana je njegova Serenada za godalni orkester (ki služi kot aviso na programu Ars Radia Slovenije pri »Glasbeni jutranjici«), sicer pa je avtor mnogih vokalnih in klavirskih skladb, opere Teharski plemiči in operete Tičnik.

Življenje in delo Benjamina ter njegovega dve leti mlajšega brata Gustava Ipavca sta tesno povezana. Oba sta se šolala v Šentjurju in v Celju, pozneje pa v Gradcu, kjer sta tudi maturirala. Kasneje sta se vpisala na triletno zdravstveno šolo v Gradcu, kjer sta diplomirala. Študij sta nadaljevala na Dunaju.

Po končanem šolanju je Benjamin dobil zaposlitev v Gradcu, kjer je ostal do upokojitve. Delal je tudi kot primarij v otroški bolnišnici. Hkrati je bil tudi član Društva zdravnikov na Štajerskem, leta 1881 pa celo predsednik tega društva. Njegov trud in napore je cenila tudi država, saj mu je podelila posebno priznanje, kasneje pa je dobil tudi zlati križec s krono. Organiziral je tudi rentgenski inštitut v Mariborski bolnišnici in je bil eden izmed prvih, ki se je lotil tudi težavnejših ginekoloških operacij. Brat Gustav se je po očetovem vzgledu ukvarjal z očesnim zdravstvom, vendar je slovel bolj kot zdravnik splošne prakse. Posebno vešč je bil tudi porodništva.

Vir: Kamra.si