V organizaciji sekcije Megaliti Žusma, ki deluje v okviru Društva Izviri Dobrina, se je na turistični kmetiji Žurej odvilo 7. slikarsko srečanje. Tridnevno umetniško druženje so tokrat naslovili z “Lepote Žusma in skrivnostni megaliti”.
Ob gostiteljski družini Žurej, ki je svojo dvorano za goste spremenila v slikarski atelje, sta za srečanje poskrbeli Andreja Križan Lipnik, ki je udeležencem predstavila značilnosti kraja in Megalitov Žusma, in Erna Ferjanič, ki je poskrbela za izbor slikarskih gostov.
Kot edina vsakoletna udeleženka je sedmič sodelovala domačinka iz Loke pri Žusmu Barbara Lipnik, ki je zaključila umetniško gimnazijo v Celju in nadaljevala s študijem računalništva in matematike. Predlani je imela prvo samostojno razstavo v Celju, v svojih delih pa se najraje posveča figuraliki in realističnemu slikarstvu.
Poleg vodenja slikarskih srečanj je Erna Ferjanič iz Rogaške Slatine tudi vsakokratna udeleženka. Diplomantka likovnih umetnosti je bila dolga leta zaposlena kot likovna pedagoginja, desetletje pa je tudi vodila slatinski grafični muzej. Za njo je preko 100 osebnih in 500 skupinskih razstav, pred dobrima dvema desetletjema pa je na dvorcu Strmol v Rogatcu osnovala mednarodno zbirko likovne umetnosti. Aktivna je tudi na literarnem področju.
Alenka Kovačič Vrlinič je v naše kraje prišla iz Črnomlja, vseeno pa ima z njimi posebno povezavo, saj sta nekoč njena starša Maks in Slava Kovačič poučevala v Dobrini, čemur je sledila selitev na Ponikvo. Tudi ona ima likovno izobrazbo in je na svojem področju vseskozi aktivna. Ustvarja na različnih likovnih področjih, tudi v grafiki in kiparstvu, za motive pa najraje izbere krajino in figuraliko.
Med udeleženci je bila tudi Mariborčanka Irena Gajser, ki je doslej pripravila preko 30 samostojnih razstav in sodelovala na več kot 100 skupinskih doma in v tujini. Skoraj desetletje je vodila Društvo likovnih umetnikov Maribor. Ob slikanju na platno se ukvarja tudi s keramiko, likovno izobrazbo pa je pridobila na Šoli za risanje in slikanje v Ljubljani.
Kot edini moški predstavnik je sodeloval Šoštanjčan Stojan Špegel, ki je diplomiral na istem zavodu kot prej omenjena, tamkaj pa je opravil tudi magisterij. Za njim je preko 50 samostojnih in več kot 100 skupinskih razstav. Za svoja dela je prejel več nagrad, doslej pa je izdal tudi tri pesniške zbirke. Po umetniški rezidenci v Parizu je tudi spremenil likovni izraz, ki je iz industrijskih motivov prešla med resničnost in sanje umeščeno domišljijsko obarvano krajino.
Umetniki so se pod vodstvom Andreje Križan Lipnik prvi dan sprehodili skozi tri lokacije megalitov do Ravnih njiv, nato pa so se posvetili še ogledu obeh žusemskih cerkva. V obeh so občudovali bogate obnovljene glažutarske lestence, v cerkvi sv. Jakoba pa tudi nekatere posebnosti, kot so simboli vgrajeni v kamnita tla. Popoldan je sledilo ustvarjalno delo ob pomoči čopičev, lopatic in valjčkov.
Drugi dan srečanja so umetnike obiskali otroci s Podružnične osnovne šole Loka pri Žusmu, ki jih je spremljala učiteljica Frida Gubenšek. V družbi umetnikov so otroci slikali in opazovali delo umetnikov. Ob tem so se spustili tudi v sproščeno interakcijo z mnogimi vprašanji. V popoldanskem času je otroško noto dogajanju dala hči lastnikov Zoja.
Tretji dan je bil tudi tisti, ko je bilo treba zaključiti z ustvarjanjem obeh predvidenih del, saj je bilo v popoldanskih urah predvideno odprtje razstave.
Dogodek je imel tudi glasbeni spremljevalni program. Tako je večer odprl Marjan Goručan s svojo avtorsko pesmijo Pomlad, in sicer ob glasbeni podlagi valčka, zaigranega s kitaro s strani Gregorja Gabrovška in Francija Lipnika. Program je popestril tudi nastop učencev POŠ Loka pri Žusmu, ki so se dan prej soustvarjali s slikarji. Tako je Vall Kupec zaigral na harmoniko, ostali štirje (Zala Bobek, Mija Kos, Franci Lipnik in Zvonko Videngar) pa so zapeli igrivo pesem o žabah z gibalnim dodatkom.
Ob slikarjih in gostiteljih pa so občinstvo nagovorili tudi gostje. Tako sta med drugim spregovorila Danica Recko in predsednik Sveta Krajevne skupnosti Loka pri Žusmu Srečko Krajnčan, ki je izrazil podporo prizadevanjem društva za razvoj turizma.
Najbolj ganljiv trenutek večera je bil, ko je spregovorila 91-letna Slava Kovačič s Ponikve, nekdanja učiteljica v Dobrini, ki je podoživela nekaj spominov in čustveno nagovorila svojo hči Alenko. To je spodbudilo tudi Franca Žureja starejšega, da je pred vsemi spodbudil svojega sina Franca mlajšega, nosilca turistične kmetije, da nadaljuje s svojim delom, ki povezuje ljudi in v njihov kraj vodi goste iz domovine in tujine.
Svojemu soprogu Francu Lipniku se je za podporo zahvalila tudi Andreja Križan Lipnik, sicer neumorna raziskovalka megalitske dediščine Žusma.
Obiskovalci so bili deležni tudi likovnega kataloga, v katerem je bilo nekaj besed, ki jih je spisala Erna Ferjanič, namenjenih tudi megalitom.
Med drugim je zapisano: “Pri Žusmu že nekaj časa vedo, da so v njihovi bližini megalitski kamni, ki vzdržujejo posebno energijo Zemlje. Mnogi poznavalci in raziskovalci se že leta ukvarjajo z odkritjem in postavitvami megalitov tudi na območju Žusma, ki je bil pomemben že v rimskem času in v obdobju celjskih grofov. … So velike skale, stare čez 6000 let, posute po celem svetu. Kaj so – morda litopunkture za uravnavanje energij Zemlje (Marko Pogačnik), za ravnovesje med nebom in Zemljo, za harmonizacijo zemeljskega prostora; stare civilizacije so iskale ravnovesje med dobrim in zlim (Karel Gržan), morda so ti kamni res “vesoljske antene”? … V naravi ni nič “naše”, vse je last bodočih rodov, kot pravijo Indijanci, zato moramo naravo čim bolj ohraniti. In Marko Pogačnik pravi, da je Zemlja bitje z zavestjo – ali kdaj razmišljamo na ta način?”
Oglejte si fotoutrinke Cvetke Hrovatič z odprtja
