S tem naslovom je bil na današnji dan pred 15 leti objavljen prispevek v Novem tedniku. Vabljeni k branju:
Gnojenje na državni zemlji? – Z redko rastlino je povezanih kar nekaj žalostnih zgodb
Nekoč so bili travniki na Boču polni cvetoče velikonočnice, danes je ostaja vsega nekaj kvadratnih metrov, ki so ograjeni. Največji »ljubitelji« prihajajo celo z motikami, zato varujejo rastišče tudi po trije varuhi naenkrat, ki med drugim preprečujejo plezanje čez ograjo. Toda naravovarstvenike trenutno najbolj moti najemnik sosednjega zemljišča.
Nekdanje večje polje velikonočnice na Boču je uničilo sodobno, intenzivno kmetijstvo, zadnja leta pa so ogroženi celo zadnji, ograjeni metri zaščitene rastline. Sosednje zemljišče, tik ob zadnjem rastišču velikonočnice, je koriščeno za kmetijsko rabo, že tri leta pa na njem opažajo, da prihaja do gnojenja. »Velikonočnica je rastlina, ki ljubi zelo pusta tla. Gnojenje je zato največja grožnja, da jo za vedno izgubimo,« je zgrožen vodja Odbora za varstvo narave v okviru Meddruštvenega odbora planinskih društev Podravja Darko Lorenčič. Naravovarstveniki so tem bolj ogorčeni, ker je sosednje zemljišče, kjer prihaja do gnojenja, po nekaterih podatkih celo v javni lasti, to je v lasti republiškega sklada kmetijskih zemljišč, po drugih podatkih je lastnik Kmetijska zadruga Šmarje pri Jelšah. Kmet, ki zemljišče pridno gnoji, naj bi bil torej zgolj najemnik. Za velikonočnico je sicer veliko bolje, da je sosednje zemljišče redno pokošeno, kmet pa ne bi smel uporabljati gnojila, zaradi česar mu pripada nadomestilo.
Podravski odbor za varstvo narave je zato obvestil različne naslove, kjer so zadolženi za varovanje tako dragocene naravne dediščine, zlasti ministrstvo za okolje in prostor. Prav tako je obvestil obe enoti republiškega zavoda za varstvo narave, v Celju in Mariboru, saj je rastišče velikonočnice blizu meje savinjske ter podravske regije. Odgovora odbor še ni prejel. »Niti ga ne potrebujemo, ampak potrebujemo konkretna dejanja, da se ohrani zadnjih nekaj kvadratnih metrov rastišča,« je odločen predsednik odbora Lorenčič. »Odgovora bomo sicer veseli,« dodaja.
Z velikonočnico, ki je med ljudmi zelo priljubljena, je povezanih veliko žalostnih zgodb. Tako se je že med drugim pojavila na stojnici celjske tržnice, njeno rastišče v okolici Ponikve pri Grobelnem je bilo pred kakšnim desetletjem celo požgano, nasilne »ljubitelje« pa na Boču komaj ustavi celo skupina treh varuhov rastišča, ki ga čuva Planinsko društvo Poljčane.
Brane Jeranko, Novi tednik, 9. 4. 2010
