TV Slovenija je v Rogaški Slatini snemala eno izmed epizod dokumentarne serije “(Ne)znana poglavja slovenske zgodovine”, ki osvetljuje manj znane dogodke iz slovenske preteklosti. Tokrat so se ustvarjalci oddaje osredotočili na zgodbo okupacijskih meja med drugo svetovno vojno, ki so ključno zaznamovale življenje prebivalcev ob Sotli.
Med vojno so bile meje med Tretjim rajhom, Neodvisno državo Hrvaško (NDH) in Italijo pogosto ostro varovane, kar je prebivalcem obmejnih krajev onemogočalo normalno življenje. Ena takšnih zgodb prihaja iz domačije Maganatov, kakor so domači krajani imenovali družino Mikša. Osebna zgodovina dr. Petra Mikše, zgodovinarja in domačina iz Rogaške Slatine, ter njegovega očeta, Branka Mikše, je bila eden osrednjih motivov za snemanje te epizode.
Branko Mikša se je rodil leta 1940 v Kraljevini Jugoslaviji, tik ob Sotli. Ko je bil star leto dni, je izbruhnila vojna, meja med Tretjim rajhom in NDH pa je njegovo družino ločila od Rogaške Slatine, kamor so pred tem gravitirali. Dostop do osnovnih potrebščin, kot so trgovine, zdravniki in šole, je postal otežen. Nemci so leta 1944 dodatno utrdili mejo z jarki, bunkerji in minskimi polji, zaradi česar je bila življenjska situacija še težja. Posledice teh ukrepov so čutili še desetletja po vojni. Po koncu vojne so morali ljudje še dolgo paziti na preostale mine, mnogi pa so šele po koncu konflikta lahko ponovno vzpostavili stik s sorodniki in prijatelji na drugi strani meje.
Zgodba Maganatov je bila del raziskovalnega projekta “Okupacijske meje”, ki je med letoma 2017 in 2021 pod vodstvom Oddelka za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani preučeval vpliv okupacijskih meja na slovensko prebivalstvo. Dr. Peter Mikša, eden izmed vodilnih raziskovalcev, je izpostavil, kako močno so okupacijske meje vplivale na vsakdanje življenje prebivalcev in kako pomembno je, da se te zgodbe ohranijo v kolektivnem spominu. V raziskavi so odkrili številne podobne primere po vsej Sloveniji, kjer so ljudje ob meji doživljali podobne težave, bodisi zaradi administrativnih omejitev bodisi zaradi fizičnih ovir, ki so preprečevale prehod.
Vsebina snemane epizode bo večinoma povzeta po knjigi, ki jo najdete na povezavi: https://ebooks.uni-lj.si/ZalozbaUL/catalog/book/194.
Snemanje v Rogaški Slatini je potekalo pod vodstvom urednice in scenaristke Tatjane Markošek ter režiserja Boža Grlja. Posebna vrednost te epizode je v tem, da so v njej sodelovali domačini, ki so skozi osebne spomine obudili in ponazorili dogajanje izpred osmih desetletij. Letos, ko obeležujemo 80. obletnico konca 2. svetovne vojne, je takšno obujanje preteklosti še posebej pomembno.
Oddaja bo predvajana na TV Slovenija 5. maja, zato bo zanimivo spremljati, kako so ustvarjalci predstavili zgodovinske dogodke in osebne pripovedi ljudi, ki so jih doživeli na lastni koži. Takšni projekti omogočajo širšemu občinstvu boljše razumevanje preteklosti in poudarjajo pomen ohranjanja spomina na obdobje, ki je ključno oblikovalo današnjo podobo regije.
