Najstarejša vidna preteklost človeštva je megalitska. S temi besedami je Krešimir Mišak napovedal oddajo o megalitih Slovenije v okviru svoje dolgoletne oddaje Na robu znanosti, ki je na sporedu hrvaške radiotelevizije od jeseni 2002.
Oddajo zaradi tematik, ki jih obdeluje Mišak in ki je tudi sicer plodovit pisec s tega področja, ter jih opisuje z besedno »mejne«, spremljajo na celotnem območju bivše Jugoslavije.
Njegovi gostje prav tako večkrat prihajajo iz drugih bivših jugoslovanskih republik. V Zagrebu je o fenomenu slovenskih megalitov spregovoril Aleš Homovec.
Svoje popotovanje po Sloveniji sta začela z omembo megalitov na Žusmu, spregovorila pa sta tudi o planinskem Ampusu, kakor tudi o bolj znani preslikavi ozvezdja Oriona, kar je opazil pater Karel Gržan, ki je pred leti služboval tudi v naših krajih (Prevorje, op.) in vneto raziskoval, kar nadaljuje tudi dandanes. Predstavitev ostalin naših prednikov sta nadaljevala na gori Oljki, potem pa je sledil preskok na zahod Slovenije, na Gorenjsko in Primorsko – Posočje, Kras ter na koncu v hrvaški del Istre.
Homovec je uvodoma o žusemskih megalitih dejal, da so velike kamnite strukture razporejene v pravilne oblike in da tudi oddajajo dobro energijo.
Posnetek oddaje (gost je odgovarjal v slovenščini):
O pomenu tovrstne omembe smo se pogovarjali z Andrejo Križan Lipnik, dolgoletno raziskovalko megalitov na Žusmu:
»G. Homovec je v oddaji pokazal na nekaj pomembnih megalitskih območij, v katerih več ekip raziskovalcev na razne načine raziskuje in spoznava ta skrivnostna območja. Znanja se nadgrajujejo in postopoma vedno bolj poglabljajo. V območju Kozjanskega naša spoznanja temeljijo na odkritjih megalitov, ki so postavljeni po načelu »Kakor na nebu, tako na zemlji«, s strani Karla Gržana, skozi leta pa s(m)o ta območja raziskovali še mnogi drugi in postopoma dodajamo spoznanja k veliki sliki. Na zahodnem delu Slovenije je temeljna znanja o megalitih denimo prinesel Pavel Medvešček, o opisom slovenskega staroverstva.
Današnji raziskovalci megalitov uporabljajo različne načine raziskovanja. Gost v oddaji omenja radiestezijsko merjenje, merjenje z Gauss metrom, s kompasom in Geigerjevim števcem. Zagotovo obstaja še ena oblika merjenja, ki se izvaja preprosto s pojavno strukturo človeka brez dodatnih pripomočkov. Temu načinu sem bila velikokrat priča na Žusmu.«
O sami vrednosti omenjene oddaje pa je dodala: »Pričujoča oddaja nas med drugim obvešča o rezultatih dela številnih skupin, ki jih najpogosteje žene preprosta iskrena želja po spoznavanju resnice o naši preteklosti in o pomenih, ki so ujeti v, če se izrazim z besedami Karla Gržana, v tisto, kar je vsem na očeh, a tega večina še ne vidi – v velike kamne. Ta spoznanja imajo moč preraščati ujetost v paradigmo, v kateri stvarnost okrog sebe gledamo površinsko in nepovezano v novo paradigmo, v kateri postajamo občutljivi za subtilne vzorce stvarnosti, v kateri očitno obstaja veličina povezanosti, sodelovanja in blagodejnih vplivov.«
Na koncu lahko zapišemo, da je bila oddaja nenazadnje lepa turistična promocija naših krajev.
