S tem naslovom je bil na današnji dan pred 50 leti objavljen prispevek v Novem tedniku. Vabljeni k branju:
Mladi računalnikarji v Šentjurju združeni v klubu
Na osnovni šoli v Šentjurju se je zbralo približno 15 ljudi, mladih in malo starejših, suhih in debelih, moškega in ženskega spola. Vse pa druži ljubezen do istega, ki jim te ljubezni ne bo nikoli vračal. Ubogljivo bo izpolnjeval njihove želje in ukaze, jim ukradel premnoge ure prostega časa, jim odigral kakšno melodijo, več pa od njega res ne morejo pričakovati.
V eni izmed učilnic so se zbrali kakor okrog oltarja, zagrnili so zavese na oknih in seansa seje pričela. Prva kaseta na televizijskem zaslonu se prikaže zgradba računalnika. Najmlajši strmijo, malo starejši pa se začnejo dolgočasiti. To lekcijo so že zdavnaj obvladali. sedaj bi radi počeli kaj bolj zahtevnega. Nekdo užaljeno zapusti prizorišče, saj ni več v vrtcu, da mu bodo razlagali, kako je računalnik sestavljen!
Dogovorijo se, da bodo nekje staknili še en televizor, računalnike pa bodo potem lahko prinesli s seboj. Ta, ki ga imamo sedaj na razpolago, je šolski, z njim pa je menda tudi matematika postala čisto nekaj drugega, pravi užitek. Še posebej, ko ugotoviš, da je rešitev naloge pravilna, da se torej računalnik ni »zmotil«.
Spoznajo, da bo treba delati v sekcijah, ena bo za osnovnošolce, druga pa za tiste, ki že veliko znajo. Z igricami pa ne bodo izgubljali časa, saj potem kar pozabiš, da ima računalnik vse drugačne sposobnosti.
Ko smo si upali zmotiti slovesno vzdušje, smo nekatere izmed zaljubljenih vprašali, ali je bila to ljubezen na prvi pogled in kaj mislijo o trajnosti takšne zveze.
Igor Podgoršek: »Obiskujem tretji letnik strojne tehnične šole. Računalnik sem prvič videl v Italiji, kjer sem tudi poskusil, kako se z njim dela. Več pa me je naučil prijatelj. Sedaj imam naročen računalnik Commodore 64 preko konsignacije in zanj bom moral odšteti več kot 800 mark. Udeležil sem se radijskega kviza o računalništvu, da sem prislužil nekaj denarja.«
Simona Žlof in Marjana Mastnak: »Obiskujeva osmi razred osnovne šole in sva članici računalniškega krožka na šoli. Radi bi se vpisali na sred-njo računalniško šolo, zato želiva že sedaj izkoristiti vsako priložnost za spoznavanje računalnika.«
Takšni so torej mladi računalniški navdušenci, ki se ob četrtkih zbirajo na sestanku računalniškega kluba. Z delom so šele dobro začeli, po njihovi zagnanosti pa sklepamo, da je pred klubom še dolgo in uspešno delovanje.
Tatjana Cvirn, Novi tednik, 11. 4. 1985
