Jurjevo je pomladni praznik, ki ga praznujemo 23. aprila, ponekod tudi 24. aprila, po pravoslavnem koledarju pa 6. maja. Praznik je posvečen svetemu Juriju, ki je najbolj znan po legendi, da ubija zmaja. Vendar pa izvor Jurjeva sega v predkrščanske čase, kjer je bil zeleni Jurij simbol začetka pomladi.
V Sloveniji je ta lik ohranjen predvsem v Beli krajini, medtem ko je širše v slovanski tradiciji Jurij nadomestil pomladnega boga Jarila, ki je bil ključna figura pri prehodu zime v pomlad.
Zgodovinsko je bil Jurjevo pomemben praznik za pastirje, saj so na ta dan prvič gnali živino na pašo. Z njim so bila povezana številna verovanja in magija, ki so simbolizirala odprtje narave in prihod pomladi. Jurjevo je bilo tako pomembno kot kresna noč, 24. junija, in velja za mejni dan, ko se narava “odpre” in kače prihajajo iz svojih skritih prebivališč.
Blagoslovi konj v naših krajih
Tudi letos je bilo Jurjevo na Kozjanskem zaznamovano s številnimi žegnanji konj:
Na Primožu pri Šentjurju je Konjeniško društvo Blagovna pripravilo 20. jubilejni blagoslov konj, ki ga je pospremila sveta maša pri cerkvi sv. Primoža in Felicijana.
Pri Sv. Juriju pod Donačko goro so se domačini in obiskovalci zbrali ob blagoslovu, s katerim so počastili zavetnika kraja.
Konjenica Virštanj je blagoslovila konje v Bistrici ob sotli. Konjeniško društvo Šmarje se je tokrat odpravilo v Slovenske Konjice, kjer so se udeležili blagoslova, ki ga tradicionalno pripravlja Jurjeva konjenica.
V vseh krajih je bilo vzdušje praznično, polno veselja, konjeniškega ponosa in spoštovanja do tradicije, ki povezuje generacije.
Čeprav konji danes niso več del vsakodnevnega kmečkega dela, jih ljubitelji konjeništva in tradicije še vedno s ponosom pripeljejo k blagoslovu. Žegnanje konj danes simbolizira spoštovanje do živali, hvaležnost za naravo in povezanost skupnosti, ki ohranja bogato kulturno dediščino naših krajev.
