Ob nedavnem mednarodnem dnevu gozdov so po vsej Sloveniji vodnice gozdnih terapije izpeljale delavnice. Ena izmed njih je bila tudi na našem območju, in sicer v gozdu ob dvorcu Strmol.
Udeležence je vodila upokojena zdravnice Cvetka Avguštin, ki je odraščala v Rogatcu, sicer pa je prva certificirana vodnica gozdnih terapevtskih sprehodov med slovenskimi zdravniki, kakor tudi predavateljica na javnoveljavnem študijskem programu gozdnih terapij.
Sama je dolga leta delovala v Termah Olimia, kjer je v terapije vključevala vodo. Pomemben premik se je zgodil pred sedmimi leti, ko je z izobraževanjem za vodnico gozdnih terapij dobila znanje, s katerim ljudi dejansko, brez stranskih učinkov, podpira pri negovanju oz. krepitvi njihovega zdravja.
Gozdna medicina je interdisciplinarna znanost, saj vključuje elemente alternativne medicine,
preventivne medicine in zdravstvene ekologije.
Zibelka programov gozdne medicine je Japonska, kjer je poznajo ko zdravilno prakso Shinrin Yoku. Programi javnega zdravja so z uporabo zdravstvenih učinkov bivanja v gozdu zelo priljubljeni tudi na Kitajskem in v Južni Koreji. V Evropi je gozdna medicina postala pomemben člen v programih javnega zdravja v Nemčiji, Avstriji, Španiji, na Portugalskem, Irskem, Škotskem in v skandinavskih državah.
Sama je zapisala, da so naravni viri so torej naša podstat in da je potrebno tudi v Sloveniji ozavestiti, da prevladujoči odnos do narave, ki še vedno v preveliki meri temelji na instrumentalizaciji in izkoriščanju, ne ogroža le obstoja rastlinskih in živalskih vrst ter njihovih habitatov, temveč tudi obstoj človeka.
Poznavanje izročila prednikov, kakor tudi dognanja sodobne znanosti o procesih, ki potekajo v
drevesih z zrakom, vodo in toploto, in tudi o načinu medsebojnega sporazumevanja dreves nam odpira nova polja dojemanja vlog gozda in spodbujajo vzpostavljanje drugačnega odnosa z gozdom.
Izpostavila je pet ključnih mehanizmov, ki so jih znanstveno potrdili:
– zmanjšanje izpostavljenosti hrupu in onesnaženosti zraka,
– zmanjšanje stresa, spodbujanje regeneracije (fiziološke in psihološke),
– krepitev imunskega sistema,
– povečana telesna aktivnost in zmanjšanje stopnje debelosti,
– boljši socialni stiki.
V zahodnem svetu gozdne kopeli popularizira globalna organizacija ANFT, njen model pa se osredotoča na razvoj odnosa med ljudmi in ostalimi živimi bitji v okolju in zato uporablja razširjeno paleto občutkov za vzpostavitev čustvenih povezav.
Kako poteka gozdna terapija
Gre za voden sprehod in poteka v učinkovitem zaporedju vaj, oziroma povabil k različnim interakcijam z gozdom. Po vsakem povabilu se udeleženci ustavijo in si med seboj podelijo izkušnje.
Študije potrjujejo, da na čuječe bivanje v naravnem okolju reagirata hkrati telo in možgani. Tovrstno doživljanje narave je pravzaprav krepitev odnosa med človekom in naravo. In ta dober odnos postane polje zdravljenja in vir dobrega počutja.
Na gozdni kopeli se udeleženci dobesedno okopajo imunskem sistemu gozda oz. fitoncidih, snoveh v eteričnih oljih, ki jih oddajajo drevesa za svojo obrambo, in ker smo se kot vrsta skozi evolucijo razvijali v gozdovih, te snovi krepijo tudi naš imunski sistem.
Raziskave so pokazale, da vsaj dve uri na teden, preživeti v gozdu povečajo sposobnost našega imunskega sistema za učinkovito spopadanje z virusi do 50 %, učinek pa traja tudi do dveh tednov! Povečana odpornost pa povečuje tudi splošno dobro počutje in druge omenjene učinke.
