Člani sekcije za pohodništvo Društva upokojencev Dramlje so se pred kratkim odpravili na prvi društveni pohod v tem letu. Iz domačega kraja so se podali na Sv. Tomaž, ki se nahaja v vojniški občini, kota vrha vzpetine pa znaša 444 metrov nadmorske višine.
Pogled na pokrajino na poti; foto DU Dramlje
Pohodniki so imeli srečo z vremenom, saj je dež ponehal kakšno uro pred začetkom. Sedemkilometrsko pot so začeli v Lazah in se po Svetelku usmerili proti “tihi dolini”.
Tako pa je pot videl predsednik DUD, Primož Laubič: “Narava je povsod zelo lepa. “Tiha dolina” pa je prav posebna. Ni prometa, ne hrupa, ki bi kazil njeno spokojnost. Njen začetek je na meji med občinama Šentjur in Vojnik. Razteza se do naselja Bezovica.
Ena od zanimivosti od poti; foto DU Dramlje
Po približno dveh urah zmerne hoje, smo prispeli na cilj. “Utaborili” smo se pri cerkvici Sv. Tomaža, kjer smo si privoščili malico in počitek. Posedli smo na klopce ob cca. 550 let starem črnem gabru. Njegove karakteristike so izjemne: v višino meri 18 metrov, deblo je premera dober meter, premer krošnje je 20 metrov. Na leseni tabli, kjer so zapisani navedeni podatki, je tudi zapisano: “To izjemno drevo je po starosti in obsegu botanični biser, ne samo v Sloveniji, ampak tudi v Evropi.”
O cerkvici sv. Tomaža pa piše na spletni strani vojniške župnije sledeče: “Cerkev stoji na ruševinah vojniškega gradu visoko nad Vojnikom, kjer je že nekoč stala grajska kapela. Prvič je omenjena v urbarju leta 1524. Sedanja cerkev je bila zgrajena leta 1893. Je preprosta enoladijska stavba. Na vzhodni strani je viden del vzidanega rimskega nagrobnika. Na zahodu je prizidan zvonik, na severu pa je stopnišče na kor in zakristija. V cerkvi je le prazen oltar. Na stenah je križev pot. Pred cerkvijo je grajski vodnjak, ob njem pa raste najstarejši črni gaber v Sloveniji. Leta 2013 je celjski škof Stanislav Lipovšek blagoslovil nova zvonova, ki sta posvečena sv. Tomažu in blaženemu Antonu Martinu Slomšku.”
Drevo in zvonik; foto DU Dramlje
Pod cerkvijo stoji zelo lepo urejena planinska koča z uradnim nazivom Koča pri Tomažu.
Del pohodnikov se je vrnil v Dramlje z organiziranim prevozom, večina pa se nas je odločila za hojo.
V imenu društva se lepo zahvaljujem Ivanu in Anici za zelo dobro izvedeno organizacijo. Hvala tudi naši dobrosrčni Cvetki, za vse dobrote s katerimi nas je zopet razveselila in presenetila. Ob povratku v Dramlje, smo bili povabljeni tudi k Janiju in Lidiji. Hvala tudi vama za gostoljubje in postrežbo. Tudi zdravilni napitek – “zelenec” je bil odličen.
