Elektronske naprave kot so električni avtomobili, toplotne črpalke, pametne hiše in telefoni, veliki TV zasloni, mali gospodinjski aparati … v gospodinjstvih, tudi kozjansko-obsoteljskih, rastejo kot gobe po dežju.
Zaradi vse večjih potreb po električni energiji, proizvodnja katere ne bi onesnaževala ozračja, so Dravske elektrarne načrtovale postavitev petih vetrnic na območju Loga v občinah Rogatec in Žetale, ki bi zagotovile električno energijo za 20 tisoč gospodinjstev. A zaradi hudega odpora lokalnih prebivalcev idejo zdaj umikajo. Ker pa potreba bo energiji ostaja, bodo vetrno elektrarno nadomestili s tako imenovanim malim modularnim jedrskim reaktorjem, ki bo stal na mestu nekdanjega obrata Gorenja v Rogatcu.
Gre za eksperimentalni reaktor, s pomočjo katerega bo Slovenija lažje ocenila, ali gre v gradnjo 2. bloka Jedrske elektrarne Krško ali se usmeri v gradnjo večih modularnih reaktorjev, je na strokovnem srečanju Holdinga slovenske elektrarne dejal predsednik vlade Golob.
Postavitev modularnega reaktorja bo odpravila vse pomisleke civilne iniciative, od prevelikih posegov v naravno okolje, do ohranitve ptic in netopirjev, obenem pa bo v občino prinesla dodatna visokotehnološka delovna mesta.
Po analizah državnih energetskih podjetij se naj bi letna poraba električne energije v Sloveniji do leta 2050 več kot podvojila v primerjavi s trenutnimi vrednostmi. Leta 2021 je končna poraba elektrike v Sloveniji znašala približno 13–14 TWh (teravatnih ur), do leta 2050 pa se napoveduje porast na okoli 25–30 TWh, odvisno od scenarijev in ukrepov.
Pri tem se Slovenija sooča z velikim problemom, saj se glavna proizvodna obrata električne energije v naši državi v nekaj letih zapirata. Zaradi ogljičnega odtisa država TEŠ6, ki zagotavlja približno tretjino ta trenutek potrebne energije v Sloveniji, zapira do leta 2030. Življenjska doba pa se izteka Jedrski elektrarni Krško, ki doprinaša drugo tretjino potrebne električne energije. Nedavno načrtovani referendum o gradnji 2. bloka JEK so interesne skupine, skupaj z delom politike in medijev, uspele spodnesti, kar vse načrte v tej smeri potiska v nedoločljivo prihodnost.
Slovenija tako brez intenzivne gradnje novih elektrarn v nekaj letih ne bo sposobna zagotoviti niti trenutne porabe električne energije, kaj šele sproducirati viške, ki jih predvideva rast uporabe elektronskih naprav. Sončne elektrarne na objektih, kmetijskih zemljiščih in jezerih, kjer so po novem zakonu predvidene, tukaj prispevajo zgolj manjši delež, pa še to le ob sončnih dneh, saj učinkovite tehnologije za shranjevanje elektrike še ni na voljo.
Ena od rešitev so vetrne elektrarne, saj veter piha tudi ponoči, ko sonce ne sveti. Kot na Kozjansko.info poročamo že dobrih pet let, postavitev takšne na odmaknjenem gozdnatem grebenu Loga načrtujejo Dravske elektrarne. Pet vetrnic bi zagotovilo elektriko za 20 tisoč gospodinjstev.
A ideja je tekom javnih predstavitev to pomlad doživela odpor lokalnega prebivalstva. To sicer uporablja elektriko, a elektrarne na svojih gozdnatih gričih ne bi imeli (kar, kot vemo, v Sloveniji ni tako osamljen pojav). Nasprotniki predvsem opozarjajo na ogroženost pitne vode, sekanje gozdov in s tem krčenje življenjskega prostora za živali, nevarnosti vetroloma in neobvladljivih požarov.
Rogatec ob Rusiji prvi s komercialnim modularnim reaktorjem na svetu
Dravske elektrarne so, v kooperaciji z vlado RS, zato prišle z novo rešitvijo po principu “volk sit in koza cela”. Naravni habitat Loga bodo pustili nedotaknjen, potrebno električno energijo pa bodo zagotovili z tako imenovanim malim modularnim reaktorjem (SMR), ki pomeni bolj prilagodljiv, hitrejši in tudi lažje dostopen način proizvodnje jedrske energije.
Njihov potencial leži v serijski proizvodnji, manjši začetni investiciji in uporabi na odročnih lokacijah, čeprav so še v razvojni fazi, z omejenim komercialnim delovanjem – edini delujoči primer je ruski Akademik Lomonosov.
Predstavniki nekaterih energetskih podjetij so prepričani, da so ravno mali modularni jedrski reaktorji prihodnost zagotavljanja električne energije tudi v Sloveniji, saj je po njihovem prepričanju gradnja 2. bloka NEK premegalomanski in korupcijskim tveganjem preveč podvržen projekt.
Nad njimi se navdušuje tudi premier Golob, ki jih vidi kot odlično dopolnitev sončnim elektrarnam, ki, to priznava, ne delujejo v oblačnem vremenu in ponoči.
Prav zato se je vlada odločila, da eksperimentalni jedrski reaktor postavi ravno v Rogatcu, kjer je na voljo nedavno opuščeni proizvodni obrat Gorenja. “Ponosni smo, da bomo drugi na svetu, takoj za Rusijo, ki bomo vzpostavili tovrstno obliko pridobivanja električne energije,” je povedal predsednik vlade.
Na pomisleke, da gre vendarle za eksperimentalno tehnologijo, pri uporabi katere v praksi lahko pride do zapletov in težav, pa je premier odgovoril, da varnostni pomisleki niso na mestu. “Če pa bi že kaj šlo narobe, pa bi bil modularni reaktor še vedno dovolj oddaljen od velikih urbanih območij, kot sta Ljubljana in Primorska, tako da morebitne posledice ne bi dosegle razvitejšega dela Slovenije, kjer je tudi večja gostota prebivalstva.”
Na vprašanje, ali ni to za lokalno prebivalstvo slaba tolažba, pa je premier dejal, naj gledajo raje s pozitivne plati: dobili bodo elektriko za svoje jeklene konjičke in pametne telefone, milijone nadomestila iz državne blagajne, visokotehnološka delovna mesta, pa še neokrnjeno naravo, ki si jo tako želijo ohraniti.
“In nenazadnje, veseli bodo tudi ptiči,” je še dodal Golob.
Dravske elektrarne Maribor bodo z gradnjo Westinghousevega modularnega reaktorja AP 300 v Rogatcu predvidoma začele 1. aprila 2026.
