Poplave v Šmarju pri Jelšah so tema, ki je na agendi občinskih oblasti, medijev, predvsem pa prizadetih prebivalcev v povprečju vsako poldrugo leto, kot so izračunane povratne dobe visokih voda, ki zalivajo Kolodvorsko in Slomškovo v centru kraja. Šmarje je v zadnjem desetletju “plavalo” štirikrat, in brez izvedenih protipoplavnih ukrepov bo zalito tudi v prihodnje.
Občina je v minulih letih na tem nekaj konkretnega že naredila, a učinkovita rešitev je še daleč, tako v izvedbenem kot predvsem v finančnem smislu. Branko Skutnik iz Podjetja Hidrosvet, ki je pripravil najnovejšo študijo povečanja poplavne varnosti naselja Šmarje pri Jelšah, stroške celovite rešitve problema ocenjuje na 10 milijonov evrov.
Čeprav se vložek v višini celotnega enoletnega občinskega proračuna zdi vsaj v doglednem času nerealen, pa za prizadete prebivalce, ki živijo v strahu pred poplavami, na koncu predora vendarle brli plamenček upanja.
Slednjega so predstavili minuli torek v Kulturnem domu Šmarje pri Jelšah, ko sta tako Skutnik kot župan Matija Čakš zainteresiranim prinesla nekaj dobrih novic.
Skutnik je ukrepe, ki bi povečali poplavno varnost kraja, razdelil v dve večji fazi: ureditev skozi center Šmarja in pa graditev štirih suhih zadrževalnikov izven kraja na glavnih pritokih Šmarskega potoka.
Visokovodni zidovi, rušitev mustu, poglobitev in širitev struge …
Zaradi postopkov pri umeščanju v prostor je bolj realna kratkoročna izvedba faze 1, torej protipoplavnih ukrepov v naselju Šmarje. In na tej Občina Šmarje pri Jelšah po besedah župana Matije Čakša že dela. Najprej je tu širitev in poglobitev struge, kjerkoli je to mogoče, predvsem pa rušitev mostu pri cerkvi in zamenjava z drugim. Občina že izdeluje projektno dokumentacijo, pri čemer je ena od težav visokonapetostni električni kabel, ki je vgrajen v most.
Nadalje bi bilo potrebno zgraditi visokovodni zid, kombiniran z nasipom na levem bregu vodotoka od otroškega vrtca do omenjenega novega mostu, novi oporni zid pa tudi pri parkirišču trgovine Jager in naprej od mostu, ki bi potreboval razširitev. Skoraj dva kilometra struge bi bilo potrebno poglobiti, na več kot 300 metrih pa razširiti, kar med drugim pomeni rušitev lesenega objekta, kjer se Šmarčani sladkajo s sladoledom in rušitev še ene hiše nekoliko nižje od frizerskega salona Minka. Tudi na desnem bregu bi bilo potrebno nadvišati obstoječi zid ter izpeljati še nekaj prilagoditev.
Slaba novica je, da našteti ukrepi zahtevajo 3,8 milijona evrov proračunskih sredstev. Dobra pa, da je Občini uspelo državo prepričati, da je zaradi vrtca v bližini razlivanja potoka in ogrožanja kulturne dediščine (župnijska cerkev) kraj uvrstila v območje pomembnega vpliva poplav. To pomeni, da država nase prevzame tudi financiranje ukrepov, Občini pa ostane vloga pridobivanja soglasij, načrtovanja projektov ter lobiranja na ministrstvu, da se čim prej zagotovi denar in projekti tudi stečejo v praksi.
Prav zaradi državnega financiranja župan Čakš zbranim občanom ni mogel dati časovnice, kdaj bi ukrepi iz faze 1 lahko bili tudi izvedeni. Je pa zagotovil, da je v proračun že uvrščeno črpališče na Kolodvorski, da se lahko gre v poglobitve struge, na Občini prav tako pripravljajo dokumentacijo za nov most pri cerkvi, kar bo speljano do konca leta, ter da bodo svoj del pri drugih ukrepih opravili kar se da ažurno.
Pred stoletnimi vodami Šmarje rešijo le vsi štirje zadrževalniki
Pomembno pa je vedeti, da zgornji ukrepi kraj Šmarje rešujejo le pred vodami s povratno dobo 1,6 let, ko gre za pretok 15m3/s, je poudaril Branko Skutnik. Za pretok vode 42 m3/s, ki se v povprečju zgodi na 100 let, pa kraj in tudi kmetijske ter druge površine dolvodno od Šmarja lahko obvarujejo le štirje suhi zadrževalniki, ki bi v primeru večjega dežja zajeli zaledne vode.
To so zadrževalnik pod Jelšingradom (obstoječa ribnika), v Dvoru v dolini pod Rakovo stezo, v Zadržah in pa pri vstopni točki v Šmarje med želelzniško progo glavno cesto pri Hoferju.
Težava pri izvedbi zadrževalnikov je, ob visoki ceni ter dejstvu, da bi bila potrebna soglasja lastnikov zemljišč (kar se marsikje po Sloveniji kaže kot problem), da, z izjemo enega, niso umeščeni v Občinski prostorski načrt. sprememba tega pa, zaradi soglasij in potrjevanj na pristojnih ministrstvih traja od 5 do 10 let.
Prej pa je realno izvedljiv zadrževalnik pod Jelšingradom, saj je ta v Občinskem prostorskem načrtu že vrisan, potrebno ga je zgolj še dodati v Podrobni občinski prostorski načrt ter pridobiti soglasje za del zemljišč. V ta proces Občina prav tako vstopa in tudi izvedba zgolj tega zadrževalnika bi rešila del problema poplavljanja Šmarskega potoka, vsekakor pa ga ne odpravila v celoti.
Občani predstavili konkretne probleme, razprava konstruktivna
Po predstavitvah Skutnika, Klavdije Peperko z Razvojnega centra planiranje, ki je predstavila naravi prijazne rešitve izvedbe protipoplavnih ukrepov, ter župana Čakša, so k besedi pristopili zainteresirani občani. Zanimali so jih predvsem konkretni časovni roki izvedbe ukrepov ter morebitne druge kratkoročne rešitve.
V konstruktivni razpravi med od poplav pogosto prizadetimi občani, prisotnimi strokovnjaki in županom je bilo podanih še več podrobnejših razlag in načrtov, ki so do določene mere, najbrž pa ne povsem v celoti pomirile tiste, ki ob vsakem dežju strahoma zrejo v nebo in si želijo, da bi končno lahko živeli v miru, varni pred poplavami.
Županu Čakšu so priznali, da se Občina pod njegovim vodstvom s to problematiko aktivno ukvarja in išče rešitve, seveda pa si jih sami iz opisanih razlogov želijo čim prej.
Matija Čakš jim je ponudil še en kratkoročni ukrep: napovedal je občinski razpis za sofinanciranje protipoplavnih zagatnic še v tem letu, ki omogočajo s preprekami zaščititi hišo ob potencialni poplavni ogroženosti.
Glede ostalih ukrepov je župan poudaril, da se jih morajo lotiti celovito, saj ne morejo reševati ene ulice za ceno tega, da se večja škoda povzroča dolvodno, kjer so prav tako ogrožene posamične hiše, predvsem pa večkrat letno poplavljene kmetijske površine, ki jih kmetje posledično težje obdelujejo. In ravno celovita rešitev je tista, ki je celotnemu projektu povečanja poplavne varnosti Šmarja pri Jelšah prinesla državno financiranje.
