Največje rastišče velikonočnice v Sloveniji se nahaja v Boletini pri Ponikvi v šentjurski občini in je v teh dneh v polnem razcvetu.
Predstavniki Turistično-olepševalnega društva Ponikva, ki upravljajo skoraj dvohektarsko zavarovano območje, skupaj s predstavniki Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave vsako leto opravljajo tudi štetje velikonočnic.
Letos so jih našteli 974. Lani jih je bilo denimo 599. Pred dvema letoma je bilo “rekordno” leto, ko so jih našteli okoli 1.400.
Ne tako daleč stran, na Boču, je še eno od njenih redkih rastišč. Pred kratkim je fotograf Matej Vranič poobjavil kratek dokumentarni film o tej redki predstavnici stepskih rastlin v Sloveniji, ki je sicer nastal pred dobrima dvema letoma.
Film med drugim obeležuje desetletja prizadevanj za varstvo narave na širšem območju Boča, Haloz in Donačke gore, kjer se nahaja 32 zavarovanih območij.
Velikonočnica, imenovana tudi veliki kosmatinec, velikonočna roža ali ušivka, je ime dobila po krščanskem prazniku velike noči, saj se pojavi v zelo zgodnji pomladi. Cveti od februarja do sredine aprila. O dolžini življenja posamezne rastline ne vemo veliko, a zanesljivo živijo več desetletij.
