V občinah Rogatec in Žetale se je v preteklih tednih začelo več govoriti o gradnji vetrnih elektrarn, ki jih nameravajo Dravske elektrarne Maribor postaviti na grebenu Maclja. Po javni obravnavi, o kateri smo pisali in ki je sicer potekala mirneje, kot so pričakovali investitorji, se je oblikovala civilna iniciativa proti gradnji vetrnic.
Občani so zaskrbljeni zaradi vrste posledic, ki bi jih izvedba tega projekta prinesla tako za naravo kot za njihovo zdravje. To so sicer tudi izpostavili na javnih obravnavah, na uradne odgovore pa bodo morali počakati na konec javne razgrnitve, ki bo konec meseca marca. Uradni odgovori bodo takrat na voljo preko spleta.
Gradnja vetrnic na grebenu Maclja ima, tako kot vsaka stvar, svoje pozitivne kot negativne plati. Problematika je vsekakor kompleksna in posploševanje bi bilo nepravično. V tem članku želimo izpostaviti tako glavne prednosti projekta kot tudi pomanjkljivosti. Predvsem tiste, ki jih izpostavljajo v civilni iniciativi.
Prednosti postavitve vetrnih elektrarn
S postavitvijo vetrne elektrarne v Rogatcu in Žetal želijo prispevati k izpopolnjevanju ciljev nacionalne energetske politike: zanesljiva, trajnostna in konkurenčna oskrba z energijo ter povečanje oskrbe z energijo iz obnovljivih virov. Nacionalni energetski podnebni načrt Slovenije predvideva do leta 2030 vsaj 33-odstotni delež obnovljivih virov v bruto končni rabi energije.
Vetrna elektrarna v Rogatcu bi prispevala k povečanju deleža obnovljivih virov energije v Sloveniji pri proizvodnji električne energije za med 0,5 in 0,6 odstotka. Če bi vetrno elektrarno Rogatec umestili v omrežje leta 2022, bi se proizvodnja električne energije iz vetra v Sloveniji povečala za več kot 15-krat, to je iz 5,7 GWh na 87,9 GWh na letni ravni.
Izgradnja vetrne elektrarne bi povečala strateške in obratovalne zanesljivosti oskrbe z energijo in povečala samozadostnost oskrbe z električno energijo. S tem bi se tudi zmanjšala odvisnost od tujih virov in od neobnovljivih virov energije.
Občina Rogatec bo za izgradnjo vetrne elektrarne pridobila 3,6 milijona evrov visoko enkratno nadomestilo. Poleg tega pa še vsako leto kot nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča občina pridobi 3 % od proizvodnje. Koliko denarja bo to, pa bo odvisno od moči vetrnih agregatov. V času gradnje bodo uredili še transportne poti, kar bodo po koncu gradnje ohranili. To pomeni, da se bo rekonstruirala cesta od regionalne ceste Rogatec – Žetale do postavitve vetrnic, uredila se bo tudi cesta čez Tlake do TP Rogaška Slatina, po trasi kablovoda.
Izvedba projekta takega obsega tudi vpliva tudi na okolje, v katerem se izvede. Ob izdelavi številnih strokovnih podlag za okoljsko poročilo in študijo variant so strokovnjaki zaključili, da je večina negativnih vplivov sprejemljivih ob upoštevanju omilitvenih ukrepov.
Občane najbolj skrbi narava
Pomisleki civilne iniciative, ki nasprotuje izgradnji, so predvsem s področja ohranjanja narave. Najbolj jih skrbi ogroženost pitne vode, sekanje gozdov in s tem krčenje življenjskega prostora za živali, nevarnosti vetroloma in neobvladljivih požarov.
Glede vplivov na pitno vodo v strokovni podlagi poročajo, da prekomernih vplivov na vire pitne vode ne bo, ob upoštevanju omilitvenih ukrepov. Sicer pa tri vetrnice se nahajajo na samem robu vodovarstvenega območja, dve pa bolj v notranjosti tega območja, kar pomeni, da odvodnja odpadnih vod izven vodovarstvenega območja ni možna. To lahko predstavlja negativni vpliv na kemijsko stanje podzemne vode in vodnega vira v času obratovanja.
Sodobni vetrni agregati sicer vsebujejo več sistemov preprečevanja razlitij, kar zmanjšuje možnost za onesnaženje podzemne vode v primeru izrednega dogodka. Takšnega vpliva pa v strokovni študiji ne pričakujejo, v kolikor bodo upoštevani omilitveni ukrepi: zagotovljena brezhibna, tehnično izpravna vozila in gradbena mehanizacija.
Obstaja visoka ranljivost za pojav naravnega ali gozdnega požara. Zaradi vse višjih temperatur pa obstaja verjetnost povečanja požarne ogroženosti. V strokovni študiji predlagajo izdelavo požarnega načrta v sodelovanju z lokalnimi gasilskimi enotami.
Postavitev vetrnih elektrarn bi pomenila tudi izgubo življenjskega prostora oziroma zmanjšanja njegove kvalitete za divjad (divji prašič, gams, navadni polh, šoja). V strokovni študiji pa trdijo, da ob omilitvenih ukrepih negativnih posledic na variabilnost in številčnost populacij obravnavanih vrst divjadi na širšem območju ne bo imela.
Nihče ne ve, kako bo potekala razgradnja elektrarne
Glede onesnaževanja okolja ima proizvodna faza primarnih surovin največji vpliv na okolje. Najmanjši vpliv pa ima faza obratovanja elektrarn. V fazi razgradnje se lahko okoljski odtis bistveno zmanjša (med 18 in 35 %), če se primarne surovine reciklira.
O razgradnji vetrnih elektrarn pa ni zadosti empiričnih dokazov, saj je bilo do sedaj zgrajenih le malo vetrnih elektrarn večjih nazivnih moči. To pomeni, da v resnici nihče ne ve točno, kako bo potekala razgradnja ob koncu življenjske dobe elektrarn, kar je okoli 20 do 25 let.
Vetrna elektrarna bo v velikem kontrastu s tradicionalno, značilno krajino
Pomemben negativni vpliv vetrne elektrarne na greben Maclja je vpliv na bivalno okolje zaradi spremembe podobe krajine.
Vetrnice bodo tvorile pomenski kontrast krajini Donačka gora, ki ima močan simbolni pomen na širšem območju. Vrh Donačke gore je tudi pomembna izletniška točka. Vetrnice bi predstavljale nove dominante na grebenu in v ozki dolini bi vetrnice bile v neskladju z merilom prostora, saj bodo vidne od blizu, predvsem iz nekaterih bližnjih naselij (Čermožiše, Žetale in Sveti Jurij).
V študiji variant sicer izpostavljajo, da kljub svoji višini vetrna elektrarna naj ne bi presegala višine Donačke gore. Čeprav naj bi bil ta vpliv velik, ga izdelovalci študije ocenjujejo kot sprejemljivega.
Civilna iniciativa vedno glasnejša, že zbirajo podpise
Investitor vseskozi poudarja pomembnost sodelovanja z lokalnim okoljem. Čeprav je bilo na občinskih svetih projekt predstavljen že pred leti, do sedaj lokalna skupnost ni izrazila nestrinjanja. Kot kaže, se to v zadnjih tednih spreminja in ni nepomembno, če se občani v večini Rogatca in Žetal ne strinjajo z izvedbo tako velikega projekta.
Civilna iniciativa proti gradnji vetrnic se je v zadnjih tednih mobilizirala in začela z zbiranjem podpisov v vseh treh občinah: Rogatec, Žetale in Rogaška Slatina (kjer bo potekal kablovod). Sicer pa čas za postavitev vprašanj in predlogov v okviru javne razgrnitve je še en teden, saj se bo ta zaključila v ponedeljek, 31. marca 2025.
