S tem podnaslovom je bil na današnji dan pred 40 leti objavljen prispevek v Novem tedniku. Vabljeni k branju:
Letos bodo imeli v kulturnem društvu Anton Aškerc iz Šmarja pri Jelšah veliko več dela kot lani. Številne pomembne in zahtevne naloge so si namreč naprtili na letni seji društva, ki je bila preteklo sredo v Šmarju, ko so ocenili tudi bero preteklega obdobja. Lansko leto je bilo uspešno. Številni nastopi, prireditve, predstave, gostovanja, razstava. Najbolje so delali v pevskem zboru, ki je za nekaj časa, zaradi objektivnih težav, sicer umolknil, ter v dramski skupini. Tej je uspelo naštudirati dve zanimivi in zahtevni gledališki deli.
V Šmarju je veliko kulturnozgodovinskih in etnografskih spomenikov, ki jih neusmiljeno razjeda zob časa. Gre predvsem za graščino Jelšingrad, za sveti Rok, slovenski spomenik, ki je učvrščen v prvo kategorijo, kalvarijo, zna menja, tipične domačije, ki propadajo. V društvu menijo, da bi lahko in morali nekaj na rediti, da bi vsa ta dediščina ostala poznejšim rodovom. Za to so ustanovili sekcijo društva za varovanje naravne in kulturne krajevne dediščine.
Sekcija za klubsko dejavnost naj bi organizirala klubske večere s predavanji, srečanji z literati, glasbeniki, likovniki. Lutkovna bo imela več dela zlasti okoli Novega leta, ko je treba v kraju poskrbeti za otroški praznični program. Ustanovitev folklorne skupine spremljajo vprašanja, kako zagotoviti denar za razmeroma draga oblačila, narodne noše in strokovnjaka na tem področju. Manj težav bo s plesnoritmično skupino, ki bo prav tako kot ostale, popestrila kulturno ponudbo v kraju in širše, komisija za organizacijo prireditev v Domu kulture v Šmarju pa bo skrbela za usklajenost in pestrost ponudbe. oziroma prireditev ter razstav.
V Šmarju pripravljajo tudi razstavo z naslovom »Šmarje, ki ga ni več« z bogatim fotografskim gradivom domačina Slavka Ciglenečkega, ki daljše obdobje spremlja razvoj in spremembe v kraju.
V živahni razpravi so člani društva opozorili na številne probleme in slabosti, kot je na primer slaba turistična ponudba v kraju, ki bi se s kulturno lahko s pridom povezovala.
Marjela Agrež, Novi tednik, 21. 3. 1985
