V Kozjanskem regijskem parku raste precej mogočnih dreves, nekatera med njimi so tudi zavarovana kot drevesne naravne vrednote. Osnovni kriterij je obseg debla, pomembna je tudi vitalnost drevesa. Najbolj pogoste drevesne naravne vrednote so lipe/lipovci. Kot simbol slovenstva so jih marsikje posadili ob cerkvah ali na domačijah ter srbeli za njih. Ena najbolj mogočnih raste na kmetiji Novakovih na Ješovcu pri Kozjem.
Na pobočju nad dolino potoka Dupla je njena mogočna krošnja opažena daleč naokoli. Otroci imajo na njenih spodnjih vejah gugalnico, na drugi veji je nameščena viseča mreža, v senci krošnje tudi miza in klopi. Predvsem v toplih dnevih se vse generacije rade zadržujejo v senci in prijetnih dišavah njene krošnje. Tudi šolska mladina je že tu nabirala nova znanja.
V preteklosti je bila lipa deležna že dveh posegov, s katerimi so se odstranjevale poškodovane, odlomljene in odvečne veje ter grmički bele omele. V nedavnem toplem marčevskem petku tudi tretje. Trije poznavalci pravilnega arborističnega poseganja v krošnje so ob pomoči dvigala in spretnega plezanja po deblih in vejah odstranjevali belo omelo, odvečne in suhe veje.
Kot je zapisali Dušan Klenovšek iz Kozjanskega parka, gospodar Božo ni skrival veselja nad vse lepšo podobo simbola kmetije. Niti ne hči Mojca, ki je nedavno prevzela skrb za družinsko kmetijo v svoje roke. Tudi plotni strnad in plavček sta po koncu posega priletela v nadzor svojih gnezditvenih dupel v krošnji. Mogoče se jim letos zopet pridruži tudi veliki skovik (čuk po domače). In člani družine bodo lahko brezskrbno v senci mogočne krošnje preživeli mnoge lepe trenutke.
Kolektiv Kozjanskega parka vsako leto izvede monitoring zavarovanih dreves na območju parka. Če se pri tem pokažejo potrebe po sanacijah krošenj, jih skušajo čimprej tudi izvesti. Ne sami, saj niso usposobljeni za varno delo v visokih krošnjah, niti nimajo za to potrebnega arborističnega znanja. Vsaka vrsta drevesa ima seveda malo drugačne potrebe. Zato sledijo cilju, da bodo ta izjemna drevesa še vrsto desetletij krasila mozaično kozjansko krajino, razveseljevala ljudi in številne živali, ki na njih živijo. Če bralci teh vrstic poznate izjemna drevesa, se lahko pri sodelavcih Kozjanskega parka prepričate, ali so zavarovana ali pa jih obvestite, če na njih opazite znake poškodb, ki jim lahko škodijo. Poskrbeli bodo, da bodo še vnaprej krasila kozjansko krajino.
