Občina Šentjur svoje občane in druge zainteresirane obvešča, kako lahko uveljavijo pravice, ki jim pripadajo po novem Zakonu o dolgotrajni oskrbi (ZDOsk-1).
Novembra 2023 je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije ( ZZZS) začel pošiljati obvestila o novem zavarovanju – zavarovanju za dolgotrajno oskrbo. Gre za novo zavarovanje, ki je obvezno za vse tiste, ki so že vključeni v druga obvezna socialna zavarovanja. Cilj zavarovanja je izboljšati trenutno stanje na področju socialnega varstva za starejše.
Državni zbor je zakon sprejel 21. julija 2023, 19. decembra 2024 pa določene spremembe in dopolnitve navedenega zakona. Zakon se uporablja od 1. januarja 2024. Ministrstvo mora za popolno uveljavitev zakona sprejeti še določene pravilnike oz. podzakonske akte.
Kje se lahko uveljavljajo pravice iz ZDOsk-1 v Občini Šentjur?
Pravice iz dolgotrajne oskrbe se lahko uveljavljajo z vložitvijo vloge na vstopni točki za dolgotrajno oskrbo na Centru za socialno delo Celje, enota Celje.
Glede informacij se lahko zainteresirani obrnejo na splošno telefonsko številko 03 777 98 11 in na e-naslov [email protected] ali na strokovno delavko Ireno Tovornik, ki vodi postopke s področja dolgotrajne oskrbe. E-naslov je [email protected] in telefon: 03 777 98 34. Uradne ure so:
Ponedeljek 8.00-12.00 in 13.00-15.00
Sreda 8.00-12.00 in 13.00-17.00
Petek 8.00-12.00
Pomoč pri vložitvi vloge bo na voljo tudi na Centru za socialno delo Celje, enota Šentjur pri Celju. Glede informacij se lahko zainteresirani obrnejo na splošno telefonsko številko 03 746 25 25 in na e-naslov [email protected]. Uradne ure so iste kot v enoti Celje.
Katere pravice prinaša ZDOsk-1?
Glavna novost ZDOsk-1 je uveljavitev »dolgotrajne oskrbe« kot celostne pravice do posameznih storitev. Posameznik, ko bo začel potrebovati pomoč pri opravi vsakodnevnih opravil, bo lahko uveljavljal eno storitev izmed naslednjih skupin:
- celodnevno oskrbo v instituciji (domovi za starejše …)ꓼ
- dnevno oskrbo pri izvajalcu za dolgotrajno oskrbo v določenem obsegu ur;
- oskrbo na domu (pomoč pri vsakodnevnem življenju, na primer oblačenju, kuhanju in lažjo pomoč pri zdravstveni oskrbi) v določenem obsegu urꓼ
- oskrbovalec družinskega članaꓼ
- denarni prejemek.
Katero izmed storitev bo upravičenec dobil, bo odvisno od njegove izbire in od ocene upravičenosti, ki jo bo podal pristojni organ. Če pa mu storitev ne bo omogočena (če bodo na primer zasedena že vsa mesta v domu za starejše), mu bo izplačan denarni prejemek, saj upravičenec ne more hkrati dobivati denarnega prejemka in prejemati še kakšno izmed nedenarnih storitev. Prav tako bo moral upravičenec sam plačati stroške nastanitve in prehrane, če se bo odločil, da bo koristil celodnevno oskrbo v instituciji.
Višina denarnega prejemka bo odvisna od kategorije, v katero bo posameznik uvrščen (uvrščen pa bo glede na oceno upravičenosti). Najmanj enkrat letno se bo višina uskladila z rastjo cen življenjskih potrebščin v preteklem letu. ZDOsk-1 zaenkrat predvideva naslednje zneske:
| KATEGORIJA: | VIŠINA PREJEMKA: |
| 1. kategorija | 89 EUR |
| 2. kategorija | 179 EUR |
| 3. kategorija | 268 EUR |
| 4. kategorija | 357 EUR |
| 5. kategorija | 491 EUR |
Družinski pomočniki
ZDOsk-1 na novo ureja tudi položaj družinskih pomočnikov. Upravičenec, ki bo uvrščen v 4. ali 5. kategorijo dolgotrajne oskrbe, se bo lahko odločil in izbral oskrbovalca družinskega člana. Gre za način opravljanja dolgotrajne oskrbe na domu, za oskrbovalca pa je lahko izbran le družinski član oziroma svojec upravičenca, ki dejansko živi na istem naslovu kot upravičenec. Oskrbovalec bo prejel delno plačilo za izgubljeni dohodek v višini 1,2-kratnika minimalne plače. Če pa bo skrbel za dva uporabnika hkrati, bo to delno plačilo v višini 1,8-kratnika minimalne plače. Oskrbovalec bo imel pravico do vključitve v obvezna socialna zavarovanja, pravico načrtovane odsotnosti (21 dni dopusta) in do usposabljanja in strokovnega svetovanja.
Posameznik, ki bo uveljavljal oskrbo na domu, bo upravičen tudi do storitve za krepitev in ohranjanje samostojnosti. Gre za storitve, ki jih izvajajo socialni delavci, delovni terapevti, fizioterapevti, socialni gerontologi, in so namenjene preprečevanju poslabšanja stanja upravičenca, na primer s psihosocialno podporo in podporo osebam z demenco.
Vsak posameznik bo upravičen tudi do storitev e-oskrbe. Gre za storitve na daljavo, ki zagotavljajo samostojnost in varnost uporabnika v domačem okolju (v obliki pametne tehnologije). Pravica do storitev e-oskrbe se sofinancira mesečno na posameznega uporabnika. Posamezniku pripada tudi sofinanciranje enkratnega stroška za namestitev opreme in vzpostavitev priključka za izvajanje storitev e-oskrbe tam, kjer uporabnik prebiva. Vendarle pa je potrebno opozoriti tudi na način uveljavljanja te pravice – upravičenec bo moral s ponudnikom skleniti pogodbo o zagotavljanju e-oskrbe, plačilo za storitve pa bo ponudnik prejel preko ZZZS. Do uveljavitve e-oskrbe lahko posamezniki že zdaj uveljavljajo določene storitve pri izbranemu izvajalcu, družbi Telekom Slovenija, d. d. in ZDUS.
Kdo je zavarovanec po ZDOsk-1?
Status zavarovanca bo pridobila oseba, ki izpolnjuje vse naslednje tri pogoje:
- ima lastnost zavarovane osebe v obveznem zavarovanju za dolgotrajno oskrbo vsaj 24 mesecev v obdobju zadnjih 36 mesecev pred uveljavljanjem pravic do dolgotrajno oskrbo;
- ima stalno ali začasno prebivališče v Republiki Sloveniji;
- se na podlagi ocene upravičenosti iz 36. člena tega zakona uvrsti v kategorijo dolgotrajno oskrbo.
Uveljavljanje pravic do dolgotrajne oskrbe je pogojeno z vključenostjo v zavarovanje. To pomeni, da bo posameznik do pravic upravičen, če bo imel tudi v času prejemanja pravic po ZDOsk-1 stalno ali začasno prebivališče v Sloveniji.
Kje bomo uveljavljali pravice iz ZDOsk-1?
Pravice iz dolgotrajne oskrbe bo posameznik lahko uveljavljal z vložitvijo vloge na vstopnih točkah za dolgotrajno oskrbo na centrih za socialno delo (v nadaljevanju: CSD), katerega svetovalec za dolgotrajno oskrbo bo naredil oceno upravičenosti.
Strokovnjak za dolgotrajno oskrbo bo oceno upravičenosti napravil v kraju, v katerem oseba biva (torej bo načeloma prišel k posamezniku na dom). Stanje upravičencev se bo preverjalo na vsakih 5 let. Vstopne točke so začele delovati v januarju 2025.
Za dejansko koriščenje pravic bo potreben tudi osebni načrt. Gre za pogodbo med upravičencem in izvajalcem dolgotrajne oskrbe o zagotavljanju storitev dolgotrajne oskrbe. V osebnem načrtu se bo konkretno določilo, katero od oblik pravic do dolgotrajne oskrbe bo upravičenec koristil in na kakšen način.
Do pravic po ZDOsk-1 ne bodo upravičeni tisti, ki bodo prejemali »primerljive storitve«. Kot primerljive storitve ZDOsk-1 šteje dodatek za pomoč in postrežbo, institucionalno varstvo v domovih za starejše ali pa pravica do osebne asistence.
Kdaj se pravice iz zavarovanja za dolgotrajno oskrbo lahko začnejo uveljavljati?
- januar 2024 – v veljavo je stopila pravica do oskrbovalca družinskega člana;
- julij 2025 – v veljavo stopi pravica do dolgotrajne oskrbe na domu in e-oskrba;
- december 2025 – v veljavo stopi pravica do dolgotrajne oskrbe v instituciji in denarnega prejemka.
