Ustavno sodišče je zgolj v manjšem delu pritrdilo pritožnikom na novelo Zakona o zaščiti živali, ki jo je sprejela Golobova vlada. Sprememba zakona daje pooblastila nevladnim organizacijam na področju zaščite živali, da oprezajo za kmeti pri ravnanju z živalmi in jih prijavljajo inšpekciji.
Ta pristojnost nevladnikom ostaja, kot tudi denar, ki bi ostal ob prodaji zaseženih živali po povrnitvi stroškov postopka. Ta je bil po prejšnji ureditvi vrnjen lastniku živali.
So pa ustavni sodniki razveljavili del člena, po katerem bi prijavitelji suma mučenja živali lahko oporekali odločitvam inšpektorjev.
Vlada Roberta Goloba je novembra 2023 sprejela novelo Zakona o zaščiti živali, ki pomembno povečuje pristojnosti nevladnim organizacijam s statusom delovanja v javnem interesu na področju zaščite živali, ko gre za nadzor nad kmeti oziroma drugimi rejci živali.
Decembra istega leta je Državni svet ustavno sodišče pozval, naj oceni ustavnost več členov zakona, ki se nanašajo na kvalificirane prijavitelje domnevnega mučenja živali, ter na alinejo člena, ki govori o inšpekcijskih ukrepih v primeru začasnega ali trajnega odvzema živali in o razdelitvi morebitnega ostanka kupnine za odvzete živali.
Sodniki so s 6 glasovi proti 3 ocenili, da je ureditev, ki daje polnoletni osebi z najmanj srednješolsko izobrazbo, ki je vsaj tri leta aktiven član nevladne organizacije in ima vsaj 40-uren tečaj, določene pristojnosti pri nadzoru nad rejci živali, skladna z ustavo.
To med drugim pomeni, da lahko takšen prijavitelj, v sodelovanju z veterinarskim inšpektorjem, z javnega mesta fotografira nepravilnosti ali kršitve, skrbnika živali pozove k pravilnemu ravnanju in v primeru neodzivnosti poda prijavo inšpekciji. V primeru suma mučenja živali, ko je ogroženo življenje živali, prijavitelj o tem obvesti inšpektorja, ta pa ga v 48 urah oziroma drugi delovni dan po poteku roka seznani z ugotovitvami.
Najtesneje mogoče, s 5 proti 4, pa so ustavni sodniki kot skladno z ustavo ocenili člen o delitvi morebitnega preostanka kupnine po poplačilu stroškov postopka. Prej je ostanek dobil nekdanji skrbnik, po novem pa bo pripadel zavetišču oziroma prehodnemu hlevu za rejne živali. Državni svet je menil, da gre za kršitev 33. člena ustave, ki se nanaša na pravico do zasebne lastnine.
Večina ustavnih sodnikov je ocenila, da je v teh primerih poseg v lastninsko pravico dopusten, saj inšpektor žival odvzame le v najhujših primerih mučenja in s tem prepreči njihovo nadaljnje trpljenje. Po njihovi presoji je za trajni odvzem odgovoren izključno skrbnik živali, kar dodatno zmanjšuje težo posega v njegovo lastninsko pravico.
Nad sodbo ustavnega sodišča je razočaran in zaskrbljen predsednik komisije DZ za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Branko Tomažič. Meni, da podelitev pristojnosti državne uprave nevladnim organizacijam na področju zaščite živali omogoča nastavke za vzpostavitev vzporednega mehanizma nadzora.
