Prejšnji teden je v Ipavčevem kulturnem centru s predavanjem gostovala televizijska voditeljica Jasmina Kandorfer, ki sicer izhaja iz severnega šentjurskega “predmestja” oz. iz Dol. Voditeljica oddaje Klepet ob kavi je predstavila vse bolj priljubljen način za podporo zdravju – biohacking.
Pri tem gre za niz majhnih sprememb, ki lahko posamezniku izboljšajo kakovost življenja. Vključuje upoštevanje naravnih ritmov in najnovejšim znanstvenim odkritjem. To je je opisala tudi v knjigi Biohacking zdravja – po matrici narave. Njeni nasveti temeljijo na treh stebrih: zdravih navadah, prehrani in uporabi naravnih pripomočkov.
Jasmina Kandorfer je po izobrazbi diplomirana delovna terapevtka Zdravstvene fakultete Univerze v Ljubljani, poleg formalno akreditirane izobrazbe pa se je izobraževala tudi na področju nevrolingvističnega programiranja, joge itd. Na temo biohackinga nam je povedala: “Biohacking je trenutno zelo priljubljena, oz. celo modna beseda za optimizacijo življenjskega sloga. Veliko ljudi živi v prepričanju, da za to potrebuješ veliko denarja, kar je zmotno. Klasičen biohacking bo morda res šel v smer transhumanizma, kjer nam bodo naprave govorile oz. nam že, kako dobro smo spali in svoje zdravstveno stanje bomo enostavno odčitali z vmesnikov ali implantov. Kljub vsemu bodo najmočnejša orodja za biohacking še vedno tista, ki so plod sodelovanja človeške biologije z mamo naravo in takšen biohacking – po matrici narave opisujem tudi v svoji knjigi.”
5 idej za več kulture do sebe po Jasmini Kandorfer
- V posteljo pojdimo pravi čas.
- Pazimo na hidracijo – ker smo vendarle iz vode.
- Naučimo se postavljati meje.
- Pazimo na kulturo prehranjevanja in naučimo se ustaviti ob pravem času.
- Berimo več – to ohranja naše umske sposobnosti.
Kakšni pa so njeni vtisi ob prvem javnem gostovanju v Šentjurju?
“V zadnjih desetih letih sem predavala pred več kot 10.000 ljudmi, doma in po svetu, pa vendar mi je povabilo šentjurske knjižnice resnično ogrelo srce. Ko sem ugotovila, da se bo predavanje zgodilo v kulturnem domu, pa sem se v trenutku spomnila prigode iz osnovne šole, kjer smo vadili za neko predstavo. Z odra sem namreč padla na zadnjo plat in si poškodovala zadnji del trtice, ki je še vedno zvita, kot kljukica. Tega dogodka sem se po mnogih letih spomnila v povezavi z učenem od taoističnega mojstra Mantak Chia, ki mi je razložil, kako pomemben je pretok energije na tem predelu. Lahko rečem, da me je ta prostor v Šentjurju v resnici zaznamoval za celo življenje. Vsekakor sem hvaležna za priložnost in upam, da so obiskovalci prejeli kakšno koristno informacijo.”
Dodala pa je še nekoliko bolj osebno izpoved: “V času osnovne šole sem bila v Šentjurju malo bolj aktivna, sodelovala sem na kakšnih debatnih krožkih. Študentski klub mladih Šentjur mi je s takratno res aktivno ekipo nudil dober poligon za mojo raziskovalno naravo, ki pa me je gnala v svet. Danes sem po več kot 40 prepotovanih deželah sveta trdno prepričana, kako je Slovenija resnično kakovostna izbira za življenje, zlasti pa celotna štajerska regija, zaradi vremena in zaradi srčnih ljudi. Tako se tudi sama počasi vračam nazaj; trenutno ima tudi moj projekt “Klepet ob kavi” poslovne prostore v Dolah, kjer živijo moji starši, tako da sem vesela, da imam vedno več razlogov, zakaj se vračam v Šentjur. Ljudje tukaj imajo mnogo boljše možnosti za kakovostno življenje kot marsikje drugje in za to smo lahko resnično hvaležni.”
Preberite tudi:
