S tem naslovom je bil na današnji dan pred 75 leti objavljen prispevek v Novem tedniku. Vabljeni k branju:
Že dalj časa so v kozjanski občini razmišljali o tem, kako bi doma zaposlili visoko število brezposelnih, predvsem ženske mladine. Pri nezaposlenih moških so nekako rešili ta problem, saj so v preteklem letu poslali 26 mladincev v rudnik Velenje in Zabukovico. Dekleta pa so doma tolkla revščino, v poletnem času pa sprejemala vsakršno priložnostno delo na kmetih. Vendar so bili zaslužki tako neznatni, da so se le s težavo preživljala. Zato so v Kozjem prišli na idejo, da bi ustanovili novo tekstilno tovarno. Posvetovali so se s celjskim okrajem, dobili tozadevnega strokovnjaka-tekstilca, našli prostor in začeli stikati za stroji, kar vse se jim je nekako posrečilo. V gradu, kjer bo imela tovarna svoje prostore, so že nameščeni stroji, ki so jih dala razna podjetja. Iz seznama nezaposlenih so izbrali po socialnem sestavu najpotrebnejše in jih poslali na prakso v tekstilno tovarno Šempeter. S 15. marcem bo tovarna, ki bo samostojno obrtno podjetje, že začela obratovati. Delali bodo v dveh izmenah, če pa se bo pokazala potreba in uspehi, bodo delali v treh izmenah. Zaenkrat bodo izdelovali samo platno, pozneje pa bodo proizvajali tudi barvasto blago in verjetno sčasoma tudi vzorčasto blago.
Z ustanovitvijo nove tekstilne tovarne bodo v Kozjem zelo zmanjšali vedno naraščajoče število brezposelnih.
Celjski tednik, 4. 2. 1950
