Ob Sotli so sredi januarja izvedli 14. popis vodnih ptic. Zaposleni v Kozjanskem parku so hrvaškimi kolegi prehodili celotno traso Sotle od naselja Nimno do izliva v Savo.
Akcija je del največje mednarodne akcije na Zemlji, v kateri se istočasno preštejejo vodne ptice v skoraj 150 državah. Tako dobi stroka najbolj verodostojne podatke o številčnosti vodnih ptičjih vrst. Skozi več let pa se pokaže tudi trend naraščanja ali upadanja številčnosti posameznih vrst.
![](https://kozjansko.info/wp-content/uploads/2025/02/velika-bela-caplja-Dusan-Klenovsek-1.jpg)
Dušan Klenovšek je ob tem poudaril: “Sotla ni velika reka, zato ne moremo pričakovati toliko vodnih ptic kot na Savi ali Dravi, vseeno pa vsako leto izvemo kaj novega o »naših« pticah. Tudi letos je bilo tako.”
Najbolj številna vodna ptičja vrsta je bila pričakovano mlakarica. Mnogi ji pravijo kar divja raca. Skupaj so jih opazili 206, kar je več kot vseh ostalih vodnih ptic skupaj. Verjetno so že tudi bralke in bralci nad Sotlo opazili v letu črno obarvane kormorane, na poljih ob Sotli pa sive in velike bele čaplje. Ob odsotnosti snega čaplje na poljih lažje ulovijo svoj obrok (voluharice, miši, podgane), kot bi v Sotli ujele ribo.
![](https://kozjansko.info/wp-content/uploads/2025/02/trstni-strnad-Dusan-Klenovsek.jpg)
Žal pa letos niso opazili nobenega kraljevskega ribiča – tako Angleži imenujejo majhnega, a izredno barvitega vodomca. Sicer spretnemu lovcu na male ribice, je bil povišan vodostaj Sotle neugoden in se je umaknil k Savi. Klenovšek verjame, da se spomladi vrne, da bo v rovu v erodirani brežini Sotle vzredil nov rod. V soteskastem delu Sotle v Zelenjaku so letos pogrešali tudi povodnega kosa. Čokoladno rjav ptič z belim »slinčkom« je sicer izredno uspešen potapljač v brzicah. Edina ptica pevka, ki obvlada to spretnost iskanja hrane (ličinke vodnih žuželk).
![](https://kozjansko.info/wp-content/uploads/2025/02/siva-caplja-Dusan-Klenovsek.jpg)
So pa na mokrotnem travniku pri Podčetrtku opazili kozice, ki s svojim dolgim tankim kljunom v plitvinah in zamočvirjenem travniku uspejo najti hrano. Na območju Vonarja se jim je iz sestoja trstičja oglasil mokož. Plaha ptica, ki nekoliko spominja na kokošjega piščanca je bolj znana po svojem oglašanju – to namreč spominja na kruljenje svinje. Klenovšek pozna kar nekaj popisovalcev ptic, ki so se ob nepričakovanem »ptičjem petju« prestrašili, da so naleteli na trop divnih svinj. To pa zna biti kar malo strašljivo. V trstičju so v tem času opazili tudi prezimujoče trstne strnade. Gost sestoj trstičja jih varuje pred plenilci in daje hrano (semena).
Bolj izkušeni popisovalci so ob vodnih ptičjih vrstah beležili tudi ostale vrste – kar 38 so jih slišali ali videli. In nekatere med njimi so bile zaradi nezimskih razmer že kar »pevsko« razpoložene. Tako so lahko poslušali številne velike in močvirske sinice, cararje, brgleze in zelene žolne. Kot verjetno tudi mnoge bralke in bralci teh vrstic.