Med večje uspehe v Občini Bistrica ob Sotli v preteklem letu štejejo odkup večjega delež gradu Kunšperk. Na njem želijo ustaviti propadanje in ga preurediti v turistično razgledno točko.
Del gradu je še vedno v lasti Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, o odkupu pa pogajanja še tečejo. Odkupljeni del je bil v lasti državne Družbe za svetovanje in upravljanje oz. DSU.
Po koncu postopkov odkupa bodo vzpostavljene možnosti za prijavo na različne razpise, kar bi se lahko zgodilo v dveh letih.
Kot so zapisali na spletnem mestu Gradovi Slovenije, je bil grad Kunšperk je bil pozidan že v začetku 12. stoletja, ko naj bi bil njegov lastnik svobodni gospod Oton Ehrnegg. Listine pričajo, da je leta 1173 krški škof Henrik dal prvotni grad porušiti zaradi spora s Ehrneškimi, ki izvirajo iz Velikovca na Koroškem. Novi grad so pozidali med 1167 in 1174 in upravljali do konca 14. stoletja gospodje Kunšperški, sorodniki gospodov Ptujskih. Gospodje Kunšperški so bili ministeriali krških škofov, ki so to posest grofice Heme Breže-Selške pridobili preko krškega samostana.
Preberite si tudi legende o gradu
Graditev Kunšperka in Cesargrada
Kunšperk in Cesargrad sta si soseda. Stojita drug drugemu nasproti, tako da ju loči samo Sotla. Oba grada so zidali ajdje, ki so bili velikani. Bili so silno močni. Možje so nosili skale na glavi, ženske pa so nalagale na glavo kadi z vodo in v predpasnike so si de-vale še skale. Toda pri zidanju obeh gradov so uporabljali samo eno kladivo, ki so ga metali drug drugemu.
Graditev Kunšperka in cerkve na Sv. gorah
erkev Matere Božje na Sv. Gorah pri Št. Petru in grad Kunšperk so zidali ajdje. Rabili pa so pri obeh stavbah samo eno kladivo, ki so ga drug drugemu metali.
Most med Kunšperkom in Cesargradom
Kunšperk in Cesargrad sta bila v nekdanjih časih trdna in močna gradova, prvi je stal na štajerski, drugi pa njemu nasproti na hrvatski strani Sotle. Ljudje pripovedujejo, da sta bila oba grada sklenjena z visečim mostom, po katerem se je grajska gospoda, hodeč iz enega gradu do drugega, izprehajala kakor po hodniku.
Junaštvo graščakov na Kraljevem gradu (Kunšperku)
Grašeaki na Kraljevem gradu so bili znani po svojem junaštvu. Celo Turki so imeli pred njimi strah. Nekoč so bili prispeli v naše kraje, premagali sovražnike in nato odkopali veliko zlato tele, ki je bilo zakopano na Klestah, ravnini pod Kraljevim gradom. V proslavo svojega uspeha so priredili velik pir. Ko so se najbolj veselili, je s Kraljevega gradu priletela velika krogla in jim ubila poglavarja. Silno so se preplašili, pustili so na mestu plen in zlato tele ter se podali v divji beg.
Graditev Kunšperka in Cesargrada
Kunšperk in Cesargrad sta si soseda. Stojita drug drugemu nasproti, tako da ju loči samo Sotla. Oba grada so zidali ajdje, ki so bili velikani. Bili so silno močni. Možje so nosili skale na glavi, ženske pa so nalagale na glavo kadi z vodo in v predpasnike so si de-vale še skale. Toda pri zidanju obeh gradov so uporabljali samo eno kladivo, ki so ga metali drug drugemu.
Graditev Kunšperka in cerkve na Sv. gorah
Cerkev Matere Božje na Sv. Gorah pri Št. Petru in grad Kunšperk so zidali ajdje. Rabili pa so pri obeh stavbah samo eno kladivo, ki so ga drug drugemu metali.
Most med Kunšperkom in Cesargradom
Kunšperk in Cesargrad sta bila v nekdanjih časih trdna in močna gradova, prvi je stal na štajerski, drugi pa njemu nasproti na hrvaški strani Sotle. Ljudje pripovedujejo, da sta bila oba grada sklenjena z visečim mostom, po katerem se je grajska gospoda, hodeč iz enega gradu do drugega, izprehajala kakor po hodniku.
Junaštvo graščakov na Kraljevem gradu (Kunšperku)
Grašeaki na Kraljevem gradu so bili znani po svojem junaštvu. Celo Turki so imeli pred njimi strah. Nekoč so bili prispeli v naše kraje, premagali sovražnike in nato odkopali veliko zlato tele, ki je bilo zakopano na Klestah, ravnini pod Kraljevim gradom. V proslavo svojega uspeha so priredili velik pir. Ko so se najbolj veselili, je s Kraljevega gradu priletela velika krogla in jim ubila poglavarja. Silno so se preplašili, pustili so na mestu plen in zlato tele ter se podali v divji beg.
Propad Kunšperka
Pravijo, da so s Cesargrada neke noči napadli Kunšperk, pomirili vse njega prebivalce in grad porušili. Drugi pa tudi pripovedujejo, da so Kunšperk razdejali.
Najnovejše grožnje kunšperškega gradu
Kunšperški grad niti v najnovejši dobi ni prestal biti nevaren kmečkemu ljudstvu. Leta 1933. ga je prav resno ogrožal. Voda je bila izpodjedla zahodni stolp, čeprav je bil zgrajen na skali. Usodnega dne se je ves stolp nagnil in se skotalil v jarek Vavpren, ki je na zahodu grajskega hriba. Vsa gora je bila zavita v dim, kakor da bi bil izbruhnil silen požar. Kamenje se je usulo po bregu in resno je ogrožalo kunšperške hiše. Preplašene ženske so begale s svojimi otroki iz hiš. Na srečo pa ni bil nihče zadet in strah je minul, čim so ljudje spoznali pravi vzrok silnemu dogodku.
Podzemlje kunšperškega gradu
Južni stolp kunšperškega gradu še trdno stoji. V njega notranjosti je globoka klet. Nekoč so se zbrali fantje in možje in so se stavili, kdo bo šel noter. Tisti, na katerega je prišla vrsta, je vzel klobčič, ki ga je eden izmed tovarišev držal, in je šel noter. Hodil je tako dolgo, da mu je klobčiča zmanjkalo. Nato se je pa vrnil in je bil ves zmešan. Minuli sta bili dve uri. V notranjosti v resnici ni prišel do nikakega cilja, kajti hodil je vedno v krogu po stopnicah navzdol.
Kunšperške kleti
Pod kunšperškim gradom so velike kleti z oboki, na katerih je zraslo drevje. V kleteh so veliki sodi, polni bogastva. Ali nihče ne more do njih, kajti čuvajo jih velike kače.
O postanku cerkve na Sv. gorah
Nekdaj so pokrivali sedanjo Sveto goro temni gozdovi in v njenih votlinah se je skrivala divja zverjad, ki jo je hodila gospoda iz bližnjih gradov lovit. Na nekem lovu je konj zanesel plemenito gospo v tako globoko goščavo, da hipoma ni vedela ne naprej ne nazaj. Klicala je na pomoč, ali samo listje v temnih vrhovih ji je šumeč odgovarjalo. Tedaj se gospa spomni na Marijo in ji obljubi, da ji bo na tistem mestu zgradila cerkev, ako jo srečno privede iz goščave. In glej, goščava se nenadoma odpre in gospa se vrne k lovcem. Plemenita gospa ni pozabila svoje obljube. Razglasila je svoj čudež tudi po okolici. Od vseh strani so se zbirali ljudje in pomagali graditi Marijin svetogorski hram.
