Duhovniki celjske škofije so se prejšnjo nedeljo, skupaj s škofom Maksimilijanom, zbrali v Veržeju na svojih rednih duhovniških dnevih, ki so trajali vse do srede iztekajočega se tedna.
Temeljni okvir dnevov je bila jutranja skupna molitev, premišljevanje Božje besede ter večerni sklep ob evharistični mizi in slovesnih večernicah. Ob bogato založeni mizi Božje besede in Božjega kruha so se srečevali tudi ob bogato založeni mizi gostoljubnih salezijancev. Ob duhovni poglobitvi so želeli poglobiti tudi njihove človeške spretnosti, »da bi se oblikovali kot dejavni in sočutni člani občestev, kot misijonarski učenci in voditelji«.
Z voditelji Socialne akademije, Matejem Cepinom in Jankom Staretom, so se posebej zadržali ob dinamikah voditeljskega tima (ekipe) ter orodjih, ki jih lahko v timu uporabijo za dobro slišanost drug drugega, ustvarjanje varnega prostora, kjer je vsak član tima povabljen sodelovati, prevzemanje odgovornosti v timu in pozornost na rezultate, ki jih tim želi doseči v pastoralnem delu. Del pozornosti so namenili tudi osebnostnim šibkosti članov tima, s katerimi je vedno potrebno računati, a obenem ponuditi tudi priložnost, kjer bi člani tima te težave lahko naslovili, vse v sled bolj svobodnega služenja Bogu ter bratom in sestram.
Ker pa so bili duhovniški dnevi tudi čas naše sprostitve in priložnost povezovanja, sm si za isto mizo vzeli čas za večerno druženje, izkoristili popoldanski počitek za kakšno rekreacijo, v letu »romarjev upanja« pa so bili spodbujeni k skupnemu romanju. Tako so en popoldan namenili romanju v Bogojino, kjer so se družili ob Jezusovih darovih, ki so svoj odsev dobile tudi ob skupni mizi, kjer smo se okrepili tudi telesno in v bratskem veselju.
Zvečer jih je obiskal novi koprski škof in administrator murskosoboške škofije, Peter Štumpf. Spodbudil jih je k medsebojnemu sodelovanju, graditvi duhovniških občestev in pomembnosti sinodalnega procesa za naše učinkovito oznanjevanje evangelija. Predstavil jim je tudi prve vtise svoje nove službe.
Za na pot domov je zbranim duhovnikom škof Maksimilijan še posebej položil na srce tri točke: podaljšati čas molitve in premišljevanja Božje besede, ki ima sama v sebi moč, da jih preobraža; ponižna prošnja po odpuščanju v zakramentu sprave ter neobhodnost živih občestva med njimi, kar pomeni da vsak podvoji korake drug do drugega.
