Zimski sončev obrat spremlja privlačnost zaradi svoje globoke simbolike in naravnih pojavov, ki spremljajo ta dan. Tako ali drugače so ga slavili naši predniki, ko so praznovali rojstvo novega sonca, posamezniki, ki iščejo povezavo s sabo in z naravo, pa so tudi dandanes pozorni na čas, ko je noč najdaljša in dan najkrajši.
Pred nekaj leti so na območju megalitov na Žusmu, o katerih piše v knjigi Nove zgodbe Žusma domačinka Andreja Križan Lipnik, začeli praznovati sončne dogodke in jih zaradi zanimanja udeležencev nadaljujejo in dograjujejo.
Tako sta se 21. grudna oz. decembra v organizaciji sekcije Megaliti Žusma pri društvu Izviri Dobrina v mraku še pred sončnim vzhodom pod Stolpom ljubezni zbrala dva ducata udeležencev, ki so na vzpetino prišli iz različnih smeri.
Povzpeli smo se na vrh lesenega lepotca, kjer nas je nagovorila Andreja Križan Lipnik in nas povabila v čuječe opazovanje dogodka sončnega vzhoda. Tokratno nebo je bilo jasno, z nekaj oblačnimi strukturami tik nad obzorjem. Nad pokrajino je vladal mir, tu in tam pa je iz doline prineslo zvok jutranjih potovalcev. Ob zori smo opazovali spreminjajočo se paleto pastelnih barv na nebu in krepitev rdeče barve, kjer je ob najmočnejšem odtenku ob 7:38 do nas prikukal prvi sončni žarek na desni strani Rudnice, blizu stolpa hrvaškega Slemena.
V nekaj minutah pozorne tišine in zrenja v enkratni dogodek na nebu, se je sonce »rodilo«! Preko planjav se je razleglo ploskanje in praznično navdušenje nad dogodkom.
Nad dogodkom je bila navdušena tudi obiskovalka iz Celja:
Sledilo je fotografiranje in igrivo iskanje položajev, med katerimi je najbolj pritegnil tisti, ko se v zaslon ujame sonce na dlani …
Udeležencem je odprla vrata bližnja postojanka Planinskega društva Žusem, kjer so se ogreli s čajem, ki ga je pripravila oskrbnica Marjana Senger.
Po nekaj minutah je sledilo vabilo Andreje na zunanjo ploščad k meditaciji na temo: spodbujanje virov svetlobe v sebi za krepitev uravnavanja notranjih duševnih procesov. Vabilu so se odzvali vsi prisotni in se ob njenem vodenju globoko umirili, se posvetili zaznavanju dražljajev iz okolja in v sebi, nato pa se vodeno usmerili k notranjim virom svetlobe v sebi.
Za nekatere je bila to prva tovrstna izkušnja in morda je kdo prvič doslej posvetil z notranjo domišljijsko lučjo, ki je svetila bolj in bolj ter osvetljevala umske kotičke in tudi tako simbolično premagala temo. Po meditaciji je bilo slišati spodbudne komentarje kot npr: »Kako te to umiri«, »Lahko bi kar zaspal«, »Imela sem občutek, kot da me nekdo boža!«…
Kot običajno na tovrstnih srečanjih, je sledil še sprehod do megalitov. Pod prijetnim zimskim soncem se je četica udeležencev podala v smeri Ravnih njiv.
Med potjo smo se ustavili pri tretji od petih megalitskih lokacij, ki so predstavljene v Novih zgodbah Žusma, pri t.i. nadsvetu. Tamkajšnji megalit ima reže v obliki križa, zato ga tako tudi imenujejo. Nanj je v času nastajanja Novih zgodb Žusma odločno opozoril raziskovalec, mag. Matej Dasko, ki je napovedal, da so križne reže postavljene na način, da so vanje ujeti sončni dogodki. To smo lahko okoli 9. ure tudi neposredno opazovali in obenem potrdili njegove napovedi, ki jih je izmeril s pomočjo kompasa. Ob drugih sončnih dogodkih sonce posije skozi druge reže, tako da gre v tem primeru za strukturo najvišje ravni.
V knjigi Nove zgodbe Žusma je zapisano: “V zvezi z megaliti so prepoznani različni njihovi pomeni. Lahko so bili namenjeni grobovom, svetiščem ali neke vrste astronomskim observatorijem. Ti zadnji kažejo na njihov zelo dovršen pomen. Povezan je z zaznavanjem kompleksnih astronomskih situacij na nebu. Posebna veja znanosti, ki se z njimi ukvarja, se imenuje astroarheologija.”
Za megalite Kozjanskega po ugotovitvah Karla Gržana velja, da so postavljeni po načelu Kakor na nebu, tako na zemlji. Gre za preslikavo nebesnih ozvezdij v zemeljsko razsežnost.
Andreja Križan Lipnik je ob tem poudarila: “Naši megaliti imajo astronomski pomen. Na Žusmu in tudi na Planini pri Sevnici spoznavamo prve skrivnosti njihovih postavitev, ki se kažejo kot naravnave na sončne dogodke.”
V številnih krajih po svetu so iz svojih megalitskih znamenitosti ustvarili turizem, zato bi bilo modro v tej smeri razmišljati tudi na Kozjanskem, ki že tako ali tako ponuja veliko biserov.
Na Ravnih njivah je besedo prevzel Mirko Čander, član ožje ekipe sekcije Megaliti Žusma. V rokah je imel nihalo in demonstriral osnove radiestezijskega raziskovanja. Sporočil je, kako lahko sedaj po celotnem Kozjanskem, ne le na Žusmu, raziskujemo energijsko pomenljiva območja narave, saj imamo s knjigo Zvezdne poti Karla Gržana, precej natančno prikazana območja v naravi, ki so vredna raziskovanja. Gre za prikaz točk, ki po trditvi Karla predstavljajo v zemeljsko razsežnost preslikana nebesna ozvezdja. Nekateri ljudje ta območja občutijo brez pripomočkov, večinoma pa smo, kot nam pove Mirko, z načinom življenja izgubili to sposobnost prepoznavanja in potrebujemo posrednike oz. instrumente – in eden takih je nihalo.
Ker so udeleženci izkazali resno zanimanje za raziskovanje z nihalom, je Mirko izkazal pripravljenost, da bo ob priložnosti povedal več in uvedel zainteresirane v uporabo nihala. Kot smo izvedeli kasneje, se delavnica obeta kmalu po naslednjem praznovanju sončnega dogodka, ki ga izvedejo okrog pomladanskega enakonočja v obliki ženskega in moškega kroga na Žusmu.
Megaliti na Žusmu kot odlično izhodišče za doživljanje sebe skozi darove narave v vseh letnih časih
Ljubiteljski pisatelj in zbiratelj ljudskega slovstva na Kozjanskem, Daniel Artiček, je v knjigi Sonce je Bog vseh bogov, ki je izšla leta 2003, zapisal: »Sonce daje svetlobo, toploto, brez njega bi ne bilo življenja. Če je Bog tisti, ki daje življenje, potem je sonce z njim močno povezano, saj daje življenje.«
V društvu Izviri Dobrina skrbijo za spominsko sobo, ki nosi njegovo ime, in s praznovanjem sončnih dogodkov dajejo vrednost in priznanje tudi razmislekom in zapisom na območju Žusma cenjenemu rojaku.
