S tem naslovom je bil na današnji dan pred 25 leti objavljen članek v Novem tedniku. Vabljeni k branju:
O slovenskem pilotskem projektu sledljivosti porekla govedi in govejega mesa v šentjurski klavnici smo že poročali. Rezultate, ki naj bi pomenili za potrošnike, mesarje in rejce veliko prelomnico, so v torek predstavili najširši slovenski javnosti.
Kot je zbranim povedal minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ciril Smrkolj, bodo nalogo ocenili strokovnjaki Evropske unije ter bo, če bodo zadovoljni, predstavljala model za vse naše klavnice. Vodja projekta dr. Mihael Gajster ga je podrobno predstavil: osnova bo številčenje živali, ki ga bo v prihodnje namesto selekcijske službe opravljala SIR (skupina identifikacijo in registracijo), v okviru ministrstva. Tam bo centralna datoteka s podatki s številkami, podatki o starših, datumu rojstva, o vsakem premiku iz hleva in podobno. Vsaka kmetija bo morala voditi hlevsko knjigo.
Pilotska skupina je uvedla dobavnico, ključni dokument postopka ugotavljanja porekla, s podatki, ki bodo prenešeni v računalnik klavnice. Znana bodo torej vsa dejstva od rojstva do smrti živali, tako rekoč od njive do mize, kot je dejal dr. Gajster. Kupci slovenskega govejega mesa bodo lahko tako doma kot na tujem podrobno preverili poreklo na internetu.
V prihodnosti bo torej veliko novega. Če se podatki v klavnici ne bodo ujemali ter zanesljivega porekla ne bo mogoče ugotoviti, bodo žival po dvanajstih urah zaplenili ter uničili. Številčenje telet bo obvezno, pri čemer bo številke financiralo kmetijsko ministrstvo. Minister Smrkolj je napovedal, da za rejce brez oštevilčenih živali ne bo prihodnosti.
Po Smrkoljevih besedah bo z novostjo konec nezaupanja rejcev glede teže njihove živine v klavnicah, dr. Gajster napoveduje več tržnega reda, kar pomeni konec klanja na črno, v zvezi z novim zakonom o zaščiti živali pa konec nekaznovanega mučenja
Pilotski projekt v Mesarstvu Šentjur (kot se uradno imenuje tamkajšnja klavnica) sta podprli predvsem ministrstvi za kmetijstvo in znanost, k sodelovanju pa so pritegnili zadruge z območja Celja, Šentjurja in Šmarja pri Jelšah. Pristojni so novinarjem odgovorili, da končni stroški šentjurskega projekta še niso znani.
Predstavitve pilotskega projekta so se udeležili številni predstavniki mesne industrije ter celo predstavnik diplomatskega zbora. Projekt je posebej pozdravila Vida Čadonič iz urada za varstvo potrošnikov.
Brane Jeranko, foto: Sherpa, Novi tednik, 9. 12. 1999
