Od danes pa vse do konca leta bo potekala nacionalna preventivna akcija za preprečevanje vožnje pod vplivom alkohola, drog in drugih psihoaktivnih snovi v prometu, ki jo koordinira Agencija za varnost prometa.
Policisti bodo v času t.i. veselega decembra, ki ga tradicionalno zaznamuje vrsta praznovanj, poostreno nadzirali psihofizično stanje voznikov.
Preverjali bodo vsebnost alkohola v izdihanem zraku in izvajali preizkuse s sredstvi za hitro ugotavljanje prisotnosti drog v organizmu.
“Že prvi popit kozarec alkoholne pijače vpliva na zmožnost presoje in reakcijski čas voznika. Če se odpravljate na dogodek, kjer je verjetnost, da boste uživali alkohol, vnaprej načrtujte, kako boste varno prišli domov. V prazničnem času bodite odgovorni in se udeležbi v prometu pod vplivom alkohola in drog odpovejte!”
“Na vse voznike apeliramo, da kljub prazničnemu mesecu, kljub velikemu številu praznovanj razmišljajo, kako bodo prišli domov s tega praznovanja. Predlagamo, da si izberejo alternativne prevoze, kot so javni prevoz, taksi vozila ali da jih pridejo iskat svojci, prijatelji, in da to novo leto pričakamo zadovoljni in da nad nami ne bo sence, ki bi jo povzročila prometna nesreča zaradi vožnje pod vplivom alkohola,” je opozoril mag. Ivan Kapun, vodja Sektorja prometne policije na Generalni policijski upravi.
Mag. Simona Felser, direktorica Agencije za varnost prometa: “Kako uničujoče posledice lahko ima vožnja pod vplivom alkohola in psihoaktivnih snovi, na Agenciji za varnost prometa opozarjamo znova in znova. A ravno praznični dnevi, prežeti z zabavami, vse prepogosto prinesejo tudi nevarno kombinacijo alkohola in drugih psihoaktivnih substanc. Šokantno dejstvo: v naši letošnji anketi je kar 61 odstotkov vprašanih priznalo, da so po uživanju psihoaktivnih snovi sedli za volan. Kot da to ni dovolj, je skoraj polovica od teh zaužila še alkohol! Rezultati na cestah so tragični. Kar desetina vseh prometnih nesreč je povezanih z vožnjo pod vplivom alkohola in drog, še bolj pretresljivo pa je, da takšni vozniki povzročijo kar 29 % vseh smrtnih žrtev. Praznični čas je tudi v prometu priložnost, da pokažemo odgovornost in skrb za druge. Dogovorite se za treznega voznika in ga nagradite za njegovo skrbnost – velja že preprosto ‘hvala’. Naše življenje in življenja drugih na cestah so v naših rokah – in skupna odgovornost je, da to zavedanje postane in ostane naša vsakdanja praksa.”
Kaja Kobal, programski vodja, Zavod Varna pot: “Vsako četrto najhujšo nesrečo na slovenskih cestah povzročijo vozniki pod vplivom alkohola. Ne pridružite se jim, temveč se odločite za trezno vožnjo. Mnogi izmed njih bi želeli spremeniti svojo odločitev, a časa se žal ne da zavrteti nazaj. Zato v veselem decembru nazdravljajte, a vnaprej načrtujte svojo pot domov: taksi, avtobus, trezen prijatelj, to so prave odločitve. ‘Čista nula, čista vest’ rešuje življenja in naj bo darilo vam in vašim najbližjim v tem prazničnem času.”
Miha Kramli, terapevt, vodja Centra za zdravljenje zasvojenosti ZD Nova Gorica: “Kdor pije, kdor se drogira, ta se zbriše, ta se zradira, ta ne ve zase. Taka oseba na cesti ne more pravilno zaznavati globine, širine, dolžine in seveda taka oseba niti odtenkov barv ne more prepoznati. Zato zahtevam od sebe in seveda pričakujem tudi od vas odgovornost. Biti trezen pomeni biti velik človek in odgovoren šofer.”
Peter Tomažič, generalni tajnik, Slovenska Karitas: “Mesec december je predvsem mesec veselja, srečanja, mesec lučk in vsega lepega. To je srečanje z ljudmi, ki jih imamo radi, pa tudi s tistimi, ki jih na novo srečamo. Vsekakor pa naj december ne bi bil srečanje z alkoholom in drugimi drogami, še posebej, če bomo sedli za volan ali opravljali odgovorno delo. Zato v decembru velja: srečajmo se z ljudmi, ne z alkoholom.”
Varujmo življenja, vozimo trezni in brez drog!
Na Javni agenciji RS za varnost prometa skupaj s ključnimi deležniki prometne varnosti vse leto ozaveščajo vse udeležence v prometu, posebej pa mlajše, o popolni nezdružljivosti vožnje in alkohola, ravno tako pa tudi uživanja psihoaktivnih snovi. Že pri koncentraciji 0,5 promila alkohola se verjetnost povzročitve prometne nesreče podvoji, pri 1,1 promila pa 8-krat poveča v primerjavi s treznim voznikom. Pri 1,5 promila se tveganje za nastanek prometne nesreče poveča za kar 22-krat!
Vsaka droga ima svoje značilne akutne učinke in okvirno trajanje teh učinkov. Trajanje učinkov droge oziroma čas, ko je oseba pod njenim vplivom, pa je odvisen tudi od količine in načina uporabe droge ter individualnih dejavnikov posameznika, kot so npr. starost, telesna teža, metabolizem in splošno zdravstveno stanje.
Martin Kurent, dr. med., iz Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa na UKC Ljubljana poudarja: “Večina psihoaktivnih substanc zmanjša pozornost in podaljša reakcijske čase. Voznik pod vplivom težje zaznava in obdeluje več informacij hkrati ter ne ocenjuje realno svojih sposobnosti. Nekatere droge sicer lahko kratkotrajno zvečajo budnosti in odzivnost posameznika, vendar je ta učinek le prehoden in kasneje pride do hudega upada psihomotoričnih sposobnosti. Ker te droge hkrati povečajo impulzivnost in tvegano vedenje voznika, so žal med najbolj tveganimi drogami v prometu.”
Kombinacija drog ali uporaba drog z alkoholom še bistveno bolj poveča tveganje za prometne nesreče. Na varnost v prometu zelo negativno vplivajo tudi nekatera zdravila, zato pod njihovim vplivom ne smemo voziti. V tem smislu najpogosteje srečujemo zlorabo uspaval in opiatnih analgetikov. Lahko pa na varnost med vožnjo vpihajo tudi druga zdravila. Vozniki morajo vedno preveriti možne vplive zdravila na sposobnost za vožnjo vozil in se glede vožnje posvetovati z zdravnikom, ki jim je zdravilo predpisal, ter zdravilo uporabljati izključno po zdravnikovem predpisu.
Pozivajo k ničelni toleranci do alkohola in drog v prometu
Do konca letošnjega novembra beležimo 1.365 prometnih nesreč, ki so jih povzročili alkoholizirani udeleženci v prometu. To pomeni 0,1 % manj prometnih nesreč kot v enakem obdobju lani (1.437). V teh nesrečah je življenje izgubilo 17 oseb, enako kot lani. Prav tako beležimo enako število hudo telesno poškodovanih (letos 120, lani 120) in za 6,8 % več lažje poškodovanih (letos 579, lani 542). Povprečna stopnja alkoholiziranosti v vseh prometnih nesrečah je znašala 1,38 promila (lani 1,38 promila), v smrtnih prometnih nesrečah pa 1,43 promila (lani 1,20). Najpogostejši povzročitelji prometnih nesreč pod vplivom alkohola so v starostnih skupinah 25-34 in 35-44 let, glede na vrsto udeležbe pa je največ povzročiteljev med vozniki osebnih vozil. Zaskrbljujoče pa je, da so najmlajši alkoholizirani povzročitelji prometnih nesreč, stari od 15 do 17 let, letos povzročili za petino več prometnih nesreč kot v enakem lanskem obdobju.
Alkoholizirani povzročitelji so smrtne prometne nesreče povzročili najpogosteje zaradi neprilagojene hitrosti in nepravilne strani/smeri vožnje. Policisti so v 11 mesecih letos odredili 407.946 alkotestov (428.119 lani), od tega je bilo 9.440 pozitivnih (10.719 lani) in 222 (243 lani) odklonjenih. Odredili so 1.278 (1.386 lani) strokovnih pregledov na droge, od tega je bilo 188 pozitivnih in (253 lani) ter 677 odklonjenih (747 lani) in pridržali 509 (634 lani) voznikov motornih vozil.
V 11 mesecih letošnjega leta je bil pri povzročiteljih prometnih nesrečah strokovni pregled na droge pozitiven v 91 primerih (84 lani) in v 28 primerih odklonjen strokovni pregled (34 lani).
Vzgoja se začne v družini
Skozi leta aktivnosti Agencija ugotavlja, da prizadevanja vseh deležnikov dajejo rezultate, saj je odnos mladih do uživanja alkohola v prometu zelo kritičen. Večjo mero zaskrbljenosti pa prinašajo podatki ankete o nekritičnem odnosu mladih (in na splošno vseh udeležencev v prometu) do uživanja nedovoljenih drog oziroma psihoaktivnih snovi in vožnjo motornega vozila. Tu znova opozarjajo, da se odnos do alkohola in drog začne oblikovati v družini. Odgovornost odraslih in zgled, ki ga postavijo, sta pri tem ključna. Tragedije in uničena življenja bi morali biti dovolj velik opomin vsem, kakšne posledice lahko imajo alkohol in droge v prometu.
