Danes bomo z obiskom grobov počastili spomin na umrle, ki živijo naprej v našem spominu.
Pri Združenju borcev za vrednote NOB iz Šentjurja pa so poseben spominski obisk opravili že v oktobru. Podali so se namreč v sosednjo Avstrijo na grobove velikih Šentjurčanov in takšnih, ki so padli za svobodo.
Združenje borcev za vrednote NOB iz Šentjurja je nedavno obiskalo več zgodovinskih krajev v Gradcu in Mariboru. Najprej so se člani združenja ustavili pri Muzeju nacističnega taborišča Stalag XVIII D v Mariboru, ustanovljenem leta 1941. Taborišče je zdaj pod okriljem Mednarodnega raziskovalnega centra (MRC), ki ga vodi Janez Ujčič in je bil soustanovljen z rusko finančno pomočjo. Tukaj so bili zaprti zavezniški vojaki, predvsem iz Avstralije, Nove Zelandije, Francije, ter veliko sovjetskih vojakov, ki so zaradi hudih pogojev v t.i. “ruski taborišču” skoraj vsi umrli.
Nato so se odpravili v Gradec, kjer so obiskali grob Benjamina Ipavca, šentjurskega skladatelja in kirurga. Tam so jih pozdravile predsednica Društva avstrijsko-slovenskega prijateljstva, gospa Kasilda Bedenk, in predsednik združenja, Ivo Dvoršak. Kasilda je poudarila pomen ohranjanja spomina na pomembne Slovence, ki so pokopani v Gradcu, in izpostavila težave pri vzdrževanju njihovih grobov zaradi finančnih težav.
Zadnji postanek je bil pri Mednarodnem spomeniku žrtvam nacizma na Centralnem pokopališču v Gradcu. kjer so se poklonili 1213 slovenskim talcem, med njimi so tudi Šentjurčani. Spomenik, vklesan v granitnem svodu, hrani imena 2516 talcev iz različnih narodov in nosi sporočilo o pomenu svobode in miru, za katera so ti ljudje dali svoja življenja.
Med žrtvami na tem pokopališču je vklesanih 1213 imen Slovencev: 661 talcev iz mariborskih sodnih zaporov, 374 talcev iz celjskega Piskra, ostale žrtve so iz Trbovelj, Šoštanja in Gorenjske. Med pokopanimi je tudi 65 borcev legendarnega I. Pohorskega bataljona in 45 obglavljenih dezerterjev.
Med žrtvami so tudi talci iz občine Šentjur. Tukaj je pokopan tudi Ludvik Mastnak, prvi organizator NOB na drameljskem območju, ki se je že leta 1935 priključil delovanju komunistov. Ludvik Mastnak je že prve tedne narodnoosvobodilnega gibanja prevzel razmnoževanje protinemških letakov. Pomagal je tudi pri prehodu štajerskega bataljona konec oktobra 1941 iz Vojnika preko Dramelj proti Slivnici. Za borce je priskrbel postanek pri Škerljevih (Razbor pri Dramljah) in jih oskrbel z hrano. Po aretaciji je bil 27. decembra 1941 ustreljen v Mariboru.
S tem obiskom so želeli ohraniti spomin na grozote vojne in poudariti pomen miru ter svobode, ki so jih dosegli zahvaljujoč žrtvam tistih, ki so borili za prihodnost. Predsednik združenja borcev za vrednote NOB Šentjur Ivo Dvoršak in tajnica združenja Franja Vizjak sta k spomeniku položila venec, v spomin in čast vseh žrtev.
