Pametni telefoni in družabna omrežja so strup za otroško pozornost in možgane, glasno opozarjajo strokovnjaki. In Avstralija je prva država, ki je potegnila konkretne ukrepe: z namenom zaščite otrok so prepovedali uporabo družabnih omrežij mlajšim od 16 let ter za kršitve uvedli stroge kazni.
Ravno na podlagi zaskrbljujočih rezultatov študij, ki kažejo škodljive posledice ekranizacije na razvoj otroških možganov ter psihičnega nasilja, ki se na omrežjih dogaja med mladostniki, je pričakovati, da se bo zakonska regulativa na tem področju v nekaj letih razširila praktično povsod po svetu. Do takrat pa so ljudje v državah, ki capljajo za sodobnimi trendi, mednje sodi tudi Slovenija, pri preventivnih dejavnostih prepuščeni samim sebi.
V tem smislu strokovnjaki, kot je dr. Sebastjan Kristovič, ki so ga nedavno gostili v Knjižnici Rogaška Slatina, opozarjajo, da otrokom ni dovolj zgolj vzeti pametnega telefona oziroma ga oddaljiti od omrežij, temveč mu je treba znati ponuditi nadomestno vsebino, ki bo prav tako pritegnila njegovo pozornost in na njegov osebni ter kognitivni razvoj vplivala bistveno bolje od škodljivih ekranov.
In kaj je boljšega od navajanja otroke na branje knjig, teh “staromodnih” papirnatih zadev, ki na zaprašenih policah čakajo, da otroci in mladostniki na novo odkrijejo zaklade, ki jih hranijo?!?
V slatinski knjižnici mladim nikoli ni dolgčas
Da njihove police z mladinsko literaturo niso prav nič zaprašene, pa redno skrbijo v Knjižnici Rogaška Slatina. Otvoritev bralne značke za otroke in mladino z igralcema Zalo Đurić in Matejem Zemljičem, gledališka predstava “Čebelici Tinka in Tonka”, glasno branje knjig s stani otrok na Pegazovi ploščadi … so le nekateri od nedavnih projektov, s katerimi se trudijo popularizirati branje knjig med današnjo mladino.
In enega takšnih so za osnovnošolce II. OŠ Rogaška Slatina, izvedli tudi na vetrovno ponedeljkovo popoldne.
Šestošolci so se namreč odpravili v Knjižnico Rogaška Slatina, kjer so jih pričakale knjižničarke in avtorica knjige Prava hokejska banda, dr. Sabina Fras Popović. Med drugim tudi lanskoletna prejemnica Čopove diplome in gospa, ki se zares trudi, da bi mladi dojeli pomen in pomembnost branja ter bralne kulture in pismenosti.
V dinamičnem pogovoru in s predstavitvijo svoje knjige jim je dokazala, kako lahko gresta branje in šport z »z roko v roki« in da se za vsakogar najde knjiga oz. zgodba, ki mu bo všeč … le v knjižnico je potrebno pokukati in najti tisto pravo.
Kako navdušiti otroke za branje
Lucija Čakš, mladinska pisateljica iz Šmarja pri Jelšah in avtorica priljubljenih knjig o skavtih: Potem pa svizci zavijejo ter Potem pa svizci nasankajo, ima tri nasvete, kako navdušiti otroke za branje:
“Prvič: vsi starši bi morali brati svojim otrokom že od začetka. Začneš s kartonkami in tam kažeš na ilustracije. Pokažeš na kozo in rečeš meee. Tako se začne bralna kultura, da otrok poveže knjige s prijetnim časom. Ko otrok raste, so lahko knjige vedno bolj zahtevne.
Drugič: knjige morajo biti v hiši na vidnem in dostopnem mestu. Otrok vidi, da so knjige na voljo, da jih lahko vzame v roke. Hodite tudi v knjižnico, da so pri hiši tudi vedno nove knjige.
In tretjič: otrok mora videti starše, kako berejo zase. Nekateri starši se pred otroki skrivajo, ko berejo, ker jih je sram, da imajo tudi kaj časa zase. Naj otroci vidijo, da tudi odrasli potrebujemo branje.”
Ko otrok namesto po pametnem telefonu raje seže po knjigi, je to za vsakega razgledanega in ozaveščenega starša velika zmaga in najboljši dokaz, da je pri vzgoji za dobrobit svojega otroka na pravi poti.
