S tem naslovom je bil na današnji dan pred 45 leti objavljen članek v Novem tedniku Vabljeni k branju:
Vse kaže, da bo treba razmere v šmarski Mlekarni čimprej izboljšati. Tako je moč razbrati tudi iz poročila sanitarne in veterinarske službe, ki navaja vrsto pomanjkljivosti pri proizvodnji sirov, oporeka higienskim razmeram v Mlekarni in nenazadnje opozarja na odplake, ki se stekajo iz sirarne v potoke in jih onesnažujejo.
Sicer pa se problemi Mlekarne začnejo že ob zbiranju mleka. Dnevna količina zbranega mleka znaša v povprečju 30.000 litrov, od tega 20.000 litrov z območja Šmarja in 10.000 litrov iz šentjurskega območja. Iz celotne količine zbranega mleka izdelujejo v Mlekarni polmastni sir trapist. Težave se pričnejo že pri sprejemanju mleka, saj je sprejemno mesto neprimerno in premajhno.
Tudi stroj za pasterizacijo mleka, ki je postavljen v prostoru, kjer perejo in skladiščijo vrče za mleko, zavzema toliko prostora, da morajo vrče skladiščiti na prostem.
Vse mleko, ki ga zberejo v Mlekarni, je treba seveda pasterizirati. Vendar pa stroj za pasterizacijo sprejme le 10.000 litrov mleka na uro, tako da je potrebno ostalo mleko deponirati v skladiščni cisterni, ki je postavljena na severni strani Mlekarne.
Slabo je urejen tudi sistem pasterizacije smetane. Smetano pasterizirajo na starem stroju, ki je postavljen precej daleč stran od stroja za pasterizacijo mleka. Zaradi predolge transportne poti pride do tehnoloških motenj, nastane tudi pritisk, ki povzroči penjenje smetane in ki otežkoča njeno nadaljnjo obdelavo.
S tem pa težav še zdaleč ni konec. V pralnem stroju za vrče uspejo oprati vrče, ki jih potrebujejo za pasterizirano mleko, v štirih urah. Pasterizacijo mleka je zato potrebno večkrat prekiniti. Prostor za širjenje – sirarna – je za širjenje zbrane količine mleka premajhen. Kotli za širjenje so prav tako premajhni, saj sprejmejo lahko največ 5000 litrov mleka, obenem pa so tudi že močno dotrajani. Soljenje sirov opravljajo v štirih prostorih, kar je zelo nefunkcionalno, obenem pa tudi bazeni za soljenje ne zadoščajo potrebam. Pri sedanji predelavi mleka pridobijo v Mlekarni približno 2800 kilogramov sira dnevno.
Vseh skladiščnih zorilnih prostorov je za okoli 40.000 kilogramov, kar pa zadošča le za 15 do 20 dnevno proizvodnjo sira. Z ozirom na pravilno zorenje sira, ki traja trideset dni, pa bi bilo potrebno skladišča za zorenje sirov povečati vsaj za sto odstotkov.
V Mlekarni, ki zaposluje skupaj 31 delavcev, so neustrezni tudi prostori za osebno higieno delavcev. Ženski garderobni prostor je istočasno prehod v moške garderobe in v prostor s tušem, tako da ženska garderoba praktično ne služi svojemu namenu. V nobeni garderobi ni niti toliko prostora, da bi lahko imel vsak delavec svojo omaro, kot je določeno po sanitarno-higienskih predpisih.
Umivalnic za delavce ni, tuš pa je samo eden. Tudi kuhinja z jedilnico niti od daleč ne odgovarja minimalnim higienskim pogojem, saj ne premore niti hladilnika, niti korita za pomivanje posode, ne umivalnika za pranje rok.
In končno so velik problem šmarske Mlekarne tudi odplake, ki se stekajo neprečiščene v javno kanalizacijo in od tam v potok. Tako solnica, ki jo iz bazenov za soljenje izpraznijo vsakih šest mesecev, kot tudi ostale odpadne vode iz sirarne. O vseh teh problemih Mlekarne so razpravljali pred kratkim tudi člani šmarskega Izvršnega sveta, ki pa so na seji le sprejeli informacijo sanitarne in veterinarske službe. Kajti več kot to tudi ne morejo storiti. Šmarsko Mlekarno bodo namreč obnavljali sočasno ob gradnji celjske Mlekarne, tako je tudi navedeno v programu, ki ga je potrdil svet osmih občin celjskega območja. Kdaj pa bodo pričeli graditi Mlekarno in kdaj obnavljati šmarsko sirarno – to pa zaenkrat še ni točno znano.
