Martin Golob je katoliški duhovnik mlajše generacije, ki s svojim pristnim pristopom nagovarja številne ljudi, tudi preko spleta.
V sodelovanju med Knjižnico Podčetrtek in MKTD Lepe strune so pripravili pogovorni večer, ki je pritegnil mnoge obiskovalce v dvorano Centra za promocijo podjetništva v Podčetrtku.
Golob je znan po svojem preprostem, a globokem sporočilu, ki ga širi skozi različne medije, vključno z družbenimi omrežji, kjer je dosegel širok krog sledilcev.
Njegova knjiga Na spletni prižnici, ki jo je napisal skupaj z Lojzetom Grčmanom, je postala hit med slovenskimi bralci. V njej predstavi svojo duhovniško pot in izkušnje, ki jih deli preko spleta. Golob pravi: “Knjiga je navdih Svetega Duha in sprejel sem to poslanstvo.” Dodaja, da je to njegova pot, ki jo je začel z upanjem, da bo skozi vsebino dosegel ljudi. “Od vseh prodanih knjig gresta 2 evra v dobrodelne namene, kar je blagoslov, saj pomagamo tistim, ki potrebujejo pomoč,” pojasni.
Zanimivo je tudi, da je preko svojega delovanja na družbenih omrežjih razvil svoj lasten slog komuniciranja, ki vključuje humor. Kot pravi, “če kakšno smešno stvar poveš, ljudje to radi delijo.” V enega od svojih videoposnetkov je na primer povedal šalo o tem, “kako bi nastal električni pastir, če bi križal župnika, električarja in pastirja.” Vendar pa se zavedno izogiba pretirani izpostavljenosti: “Družbena omrežja so polna neumnosti, vendar če gledamo samo mene, je to kar v redu. Upam, da me mame ne gledajo, temveč tudi poslušajo”, se je pošalil.
Golob se pogosto zateče k romanjem po Sloveniji, kjer skupaj z mladimi raziskuje slovensko naravno in kulturno dediščino. “Najljubši kraji so Bohinj, kjer sem sprva maševal in moj domači kraj, kjer sem odraščal,” pravi. Zanimivo je, kako se je začela njegova duhovniška pot, saj je odraščal v družini, kjer so bila pričakovanja glede prevzema kmetije. Kljub temu je že kot otrok čutil, da je duhovništvo zanj: “Doma smo imeli zelo verno družino. Mama je vedno nosila kruh in jajca domačemu župniku, oče je bil ponosen, ko sem ministriral. Čutil sem, da bi bila star ata in mama ponosna, če bi bil duhovnik.”
Njegova odločitev za vpis na Teološko fakulteto je bila prelomna. “Ko sem bil študent, sem sodeloval na Tom telefonu. Naučil sem se poslušati ljudi, vendar vseh težav nisem znal rešiti zato sem jih napotil k strokovnjakom,” pojasnjuje Golob. Po začetnem šolanju doma se je odločil za bogoslovno semenišče, kjer je našel svojo pravo pot. „Bog je vodil moje življenje,” dodaja. Danes kot duhovnik vodi številne zakonske skupine in verouk. Včasih pa se srečuje tudi z težkimi življenjskimi izzivi. Kljub vsemu pa se vedno znova posveti svojim dolžnostim in nalogam, saj meni, da je njegov poklic garanje: “Delo z ljudmi, tudi moj odnos z Bogom, je garanje, ampak v njem najdem smisel.”
Golob pravi, da je pri delu z mladimi v tem kraju moč čutiti več zaupanja in pripravljenosti za sodelovanje. “Mladost je v tem smislu lažje oblikovati,“ poudari, “ker je njihov pogled na svet še odprt in pripravljen za nove izkušnje.” Zanimivo je, kako se pri delu z mladimi rado zgodi, da se projekt spremeni v pravo doživetje. Pri tem mu pomaga tudi mladinska skupina, ki jo vodi. Za njega to ni zgolj duhovna naloga, ampak tudi osebna rast in priložnost za večje povezovanje z mladimi. Njegovo srce je odprto za vse – tako za mlade kot za starejše. Z veseljem obiskuje domove za starejše, kjer se, kot pravi, lahko pokaže kot »pravi človek«, brez mask ali skrbi. “Oni so veseli, da si vzameš čas zanje. Ni jim pomembno, kaj počneš, ampak da si z njimi,” pravi.
Zanimiv je tudi njegov pogled na moške in ženske, ki sta na nek način ključna elementa njegovih duhovnih popotovanj. Medtem ko se moški zlahka opustijo, če se kaj ne izide, meni, da so ženske mnogo bolj trpežne. “Ko postanejo vdove, ponavadi zaživijo. Moški pa, ko ostanejo brez žene, pogosteje ne vedo, kaj bi sami s seboj,” razmišlja.
“365 dni z božjo besedo” – Zbirka dnevnih odlomkov, ki bralcem pomaga povezati se z Božjo besedo skozi vse leto.
Kljub vsem izzivom, ki jih prinaša služba, pa Golob ostaja skromen in hvaležen za vse, kar ima. “Ljudje mislijo, da sem popoln, a hvala Bogu, da nisem. Marsikaj sem naredil napačno, a vse to je del moje rasti. Bog me vodi po tej poti,” zaključuje. Golobovo poslanstvo ni zgolj duhovno, ampak tudi človeško. Njegov pristop je preprost, temelji na spoštovanju, ljubezni in sprejemanju drugih. Za njega so vsakodnevni stiki, bodisi z mladimi bodisi z starejšimi, prav tako pomembni kot duhovne naloge, ki jih opravlja.
Letos je bila izdana tudi njegova knjiga 365 dni z božjo besedo, kjer so zbrani odlomek za vsak dan v letu. Golob meni, da je božja beseda tisto, kar nas vodi skozi življenje in nas povezuje z Bogom. “Ljubezen je tista, ki me obvaruje, da ne pregorim, ker vem, da me Bog ljubi,” pravi, kar le še potrjuje globoko duhovnost, ki jo živi in širi v svoji skupnosti.
