Prosta delovna mesta Klikni tukaj za aktualne zaposlitvene oglase

Bodo Šentjurčani ponoči ostali brez dežurnega zdravnika?


Slovensko zdravstvo se sooča z vedno večjo kadrovsko stisko, ki ji tudi zaradi neposluha s strani vlade še vedno ni videti konca.

Podobno je v Zdravstvenem domu Šentjur, kjer bi pomanjkanje zdravnikov lahko pripeljalo do tega, da v tej ustanovi dežurnega zdravnika v nočnem času več ne bi bilo.

Pred kratkim so se v javnosti pojavile informacije, da bodo zaradi kadrovske stiske v Zdravstvenem domu Šentjur primorani začasno ukiniti nočna dežurstva. Ali je to res in kaj bi to pomenilo za paciente, smo povprašali direktorico tega javnega zavoda, Melito Tasić Ilić.

Kot nam je pojasnila, se tudi v Zdravstvenem domu Šentjur soočajo s kadrovsko stisko in z vse težjo organizacijo dela. Zdravniki ne zmorejo opravljati številnih nadur, zato ob izvajanju dežurne službe vse ure v dnevu in vse dni v letu odpadajo redne ambulante, kar otežuje dostop pacientov do izbranega osebnega zdravnika, povzroča preobremenjenost zdravnikov in slabi primarni nivo zdravstva.

Poleg tega želijo preprečiti težjo dostopnost pacientov do izbranega osebnega zdravnika in odhod zdravnikov iz javnih zavodov, ki se dogaja zaradi preobremenjenosti.

Dokončna odločitev o dežurstvih še ni sprejeta

Poslabšanja primarnega nivoja zdravstva pa si seveda ne želijo, zato intenzivno iščejo rešitve. Kot smo že omenili, je neuradno na mizi tudi začasna ukinitev nočnih dežurstev v šentjurskem zdravstvenem domu.

Direktorica je pojasnila, da so v fazi pogovorov in nobena rešitev še ni dorečena. Če bi pa bili primorani okrniti dežurstva, pa ne bi prišlo do ukinitve, temveč samo do začasne reorganizacije dela. Slednjo bi izvedli v skladu z navodili in usmeritvami Ministrstva za zdravje. V tem primeru bodo paciente in javnost pravočasno obvestili.

Trenutno še ni jasno, kam bi se morali Šentjurčani, če dežurstev ponoči več ne bi bilo, odpraviti do zdravnika. Neuradno pa se v zdravstvenih krogih omenja, da bi to nalogo lahko prevzel kateri od sosednjih javnih zavodov, denimo zdravstveni dom v Šmarju pri Jelšah.

Bodo torej bolni občani Šentjurja ponoči morali v Šmarje ali kam drugam? V tej fazi so to še špekulacije, a tovrstnega scenarija ob nadaljnjem izogibanju iskanja sistemskih rešitev za vse večjo krizo javnega zdravstva pri nas ter zatiskanju oči pred njegovimi resničnimi problemi, ni moč izključiti.

Zdravstveni dom Šmarje pri Jelšah pokriva šest občin, in sicer Šmarje pri Jelšah, Rogaško Slatino, Rogatec, Bistrico ob Sotli, Podčetrtek ter Kozje. Poleg prebivalcev že omenjenih občin, bi oskrba še šentjurskih pacientov zagotovo še dodatno obremenila šmarske zdravnike.