Po 24 letih, ko je po progi Imeno-Kumrovec-Savski Marof zadnjič peljal vlak, so ponovno oživela prizadevanja za njeno revitalizacijo. Na srečanju v Podčetrtku so se pristojni z obeh strani slovensko-hrvaške meje strinjali, da je potrebno železniško povezavo ponovno vzpostaviti, ter izrazili pripravljenost storiti vse, kar je v njihovi moči, da se to zgodi.
Železniška povezava, ki povezuje lokalno in regionalno skupnost
Čez Kumrovec vlak ne vozi že 24 let. Železniška proga je zaprta in iz dneva v dan propada. V preteklosti so različni deležniki že večkrat izrazili željo po ponovni vzpostavitvi proge, vendar je največjo oviro predstavljalo vprašanje meddržavne meje in birokratski zapleti med Slovenijo ter Hrvaško.
Tokratno srečanje v Podčetrtku je bilo po besedah župana Občine Podčetrtek Petra Misje zelo dobro obiskano. Udeležili so se ga državni sekretar na hrvaškem ministrstvu za promet, predstavnik slovenskega ministrstva za infrastrukturo, predstavniki hrvaških železnic ter obmejni župani iz slovenske in hrvaške strani.
Soglasno so se strinjali, da je obuditev proge ključnega pomena za obe državi, predvsem z vidika regionalnega razvoja in povezovanja.
Potencial železnice za reševanje demografskih in gospodarskih izzivov
Župan Občine Kumrovec Robert Šplajt je na sestanku poudaril, da je javni prevoz ena izmed ključnih težav, s katerimi se soočajo v lokalnih skupnostih.
“Imamo zelo slabo demografsko sliko in vse več ljudi se seli iz našega kraja, saj ni ustrezne javne prevozne infrastrukture,” je dejal in dodal, da bi obnova proge lahko pripomogla k ohranjanju prebivalstva in privabljanju novih prebivalcev.
Podobno mnenje deli tudi župan Podčetrtka Misja, ki meni, da bi revitalizacija prinesla številne gospodarske in turistične koristi. “Za nas je povezava z Zagrebom izrednega pomena. Imamo ekonomske in turistične razloge, dnevni gosti bi lahko prihajali k nam, mi pa v Zagreb. Pa tudi lahko rečem, da vsi kraji, ki so povezani z železniško infrastrukturo, rastejo na vseh področjih,” je poudaril.
Birokratske ovire in meddržavna koordinacija
Kljub soglasju, da je progo potrebno obnoviti, projekt ni brez izzivov. Predstavnik slovenskega ministrstva za infrastrukturo Igor Prinčič je opozoril, da proga večkrat prestopa mejo, kar dodatno otežuje koordinacijo upravljanja in financiranja.
“Problem je to, da imamo odseke, ki so enkrat hrvaški, pa slovenski, pa spet hrvaški in tako naprej. Upravljalec proge bi moral biti enoten. To je potrebno urediti, vendar se s pravo mero politične volje lahko najde rešitev,” je dejal Prinčič.
Birokratsko in finančno breme za ponovno obuditev proge bo na hrvaški strani. “V hrvaškem državnem proračunu je že zagotovljen denar za pripravo projektne dokumentacije, ki bo določila najboljšo rešitev za ponovno vzpostavitev proge,” je povedal državni tajnik na hrvaškem ministrstvu za morje, promet in infrastrukturo Žarko Tušek.
Tušek dodaja, da je to eden izmed osrednjih projektov, kar se tiče oživljanja hrvaške železniške infrastrukture, a bo najprej potrebno rešiti nekatere meddržavne izzive, tudi vprašanje o državni meji.
Na eni strani optimizem, na drugi rahli dvomi
Iz Podčetrtka sicer prihajajo pozitivni premiki v zvezi z revitalizacijo proge, a čeprav so se predstavniki obeh držav strinjali glede nujnosti oživitve proge, med njimi ostaja nekaj dvomov. Župan Občine Bistrica ob Sotli Franjo Debelak je izrazil zadržanost glede napredka projekta, kljub temu da je projekt podprl.
“Za nas je vitalnega pomena, da proga zaživi. Sam to vedno podpiram. Železniška trasa je že narejena. Najenostavnejša varianta je torej to progo obnoviti. Sam sem slišal razne izgovore, ampak to je neumnost. Vsaj v prvi vrsti ne gre za ekonomski interes, ampak za socialno razvojni projekt. Zadeva je enostavna, ovire so le birokratske. Mi nimamo težav z mednarodnim sodelovanjem. Problem je pri vrhu, ne pri nas,” je pojasnil Debelak.
Župan je ob tem manj optimističen kot je bil pred 10 leti: “Bojim se, da bo vedno nek izgovor, ker smo premajhni in premalo pomembni tako za slovensko kot hrvaško vlado. Upam, da se motim, ampak nisem prepričan, da bo zadeva stekla leta 2030.”
Prinčič je prav tako opozoril, da procesi, povezani z umeščanjem železniških prog v prostorske načrte, zahtevajo čas.
“Zadeve je možno delati na obeh nivojih, poenotenje in dogovor politike, na drugi strani pa stroka pripravi rešitev. S tem skrajšamo čas, a tudi sam ne verjamem, da bi lahko do leta 2030 proga obratovala. Ne zaradi političnih zadev, ampak glede na izkušnje, vmeščanje nove proge zahteva umestitev v Državni prostorski načrt, kar pa lahko traja tudi šest let in več,” je povedal.
Nasprotno pa je župan Misja izrazil večji optimizem in verjame, da bo do leta 2030 pripeljal vlak iz Zagreba v Imeno oziroma iz Imenega v Zagreb. Zadeva se seveda ne bo odvila iz danes na jutri, a zdi se, da je cilj, da se revitalizacija izvede v naslednjih šestih letih.
Čeprav izzivi ostajajo, dejstvo, da so pristojni predstavniki iz Slovenije in Hrvaške pripravljeni sodelovati in vložiti sredstva v projekt, kaže na resno zavezanost oživitvi proge. Ključno vprašanje bo, ali bo uspelo premostiti birokratske in meddržavne ovire ter najti način za enotno upravljanje proge, ki bi v prihodnosti omogočalo boljše povezave med državama.
