Oktober v šentjurski občini tradicionalno prinaša Ipavčeve kulturne dneve, niz prireditev v spomin na znamenito rodbino zdravnikov in skladateljev Ipavcev.
Pod pokroviteljstvom Občine Šentjur takrat izpeljejo kulturne dogodke, ki obeležujejo njihovo ustvarjalnost in delo.
Predvčerajšnjim so v dvorani Glasbene šole skladateljev Ipavcev predstavili knjigo dr. Milka Mikole z naslovom Razvoj oblasti in lokalne samouprave na območju občine Šentjur.
Na spletnih straneh šentjurske občine je med drugim zapisano, zgodovina lokalne samouprave pa je seveda precej širša:
Leta 1945 je na območju današnje občine Šentjur nastala vrsta Krajevnih narodnoosvobodilnih odborov (KNOO), kot organov ljudske oblasti. Tako so 15. avgusta 1945 izvolili naslednje KNOO: Blagovna, Dobje, Dramlje, Grobelno, Hotunje, Kalobje, Loke, Planina pri Sevnici, Ponikva pri Grobelnem, Prevorje, Rifnik, Slivnica pri Celju, Sv. Jurij pri Celju, Sv. Primož, Sv. Vid pri Planini, Visoče, Voglajna, Vrbno, in Žusem. Ti so se oktobra 1945 preimenovali v Krajevne narodne odbore (KNO), po uveljavitvi zakona o ljudskih odborih leta 1946 pa v Krajevne ljudske odbore (KLO).
Zakon o razdelitvi LR Slovenije na mesta, okraje in občine (Ur. l.. LR Slovenije, št 11/1952), ki ga je sprejela Ljudska skupščina LR Slovenije aprila 1952 je uvedel nove večje upravno-teritorialne enote – občine. Na podlagi tega zakona so na območju današnje občine Šentjur pr Celju nastale občine Dramlje, Planina pri Sevnici, Ponikva pri Grobelnem, Slivnica pri Celju, Šentjur pri Celju (do leta 1952 se je kraj imenoval Sv. Jurij pri Celju) in Žusem. Pomembne teritorialne spremembe so občino doletele leta 1955, ko je prišlo na podlagi Zakona o območjih okrajev in občin v LR Sloveniji do združitve občin Dramlje, Ponikva, Slivnica, Šentjur pri Celju in Žusem v novo občino Šentjur pri Celju. Novi občini ni bila pridružena Planina pri Sevnici, ki so jo priključili občini Šentjur pri Celju leta 1957 na podlagi Zakona o spremembah zakona o območjih okrajev in občin v LR Sloveniji.
Z avtorjem se je pogovarjala Tatjana Oset, ki je dolga leta vodila Knjižnico Šentjur, ki je eden od soorganizatorjev IKD.
Glasbo Benjamina Ipavca: Serenado za klavir štiriročno je izvedel klavirski duo Mojca Eferl in Klara Mestek iz Glasbene šole skladateljev Ipavcev Šentjur.
Ostale prireditve IKD:
- 11. oktobra ob 18. uri bo v Galeriji Zgornji trg otvoritev razstave Ipavčeva paleta VII – Domov,
- 13. oktobra ob 18. uri bo v IKC Šentjur koncert Musica academica X, Art academica III
- 23. oktobra ob 19. uri v IKC Šentjur koncert samospevov skladateljev Ipavcev 2024.
