V Anini galeriji v Rogaški Slatini je še dobra dva tedna na ogled kiparska in slikarska razstava z naslovom Forma viva Makole – Dežno 2024.
Na ogled so dela štirih umetnikov, ki so nastala ob 22. izvedbi umetniške pobude na severni strani Boča, letos pa je ustvarjalo okoli 50 slikarjev, kiparjev, literatov in učencev osnovnih šol. Makolska forma viva sicer skozi vse leto ponuja tudi 10 kilometrov dolgo krožno pot s preko 165 skulpturami umetnikov iz več kot 20 držav.
Med razstavljenimi deli je tudi doprsni kip jezikoslovca Jožeta Toporišiča, ki je bil rojen na današnji dan leta 1926 in je, kar je za ta prispevek še posebej zanimivo, dokončal študij slovenistike in rusistike.
Čeprav ni neposredno povezan z našimi kraji, pa njegov opus, je namreč soavtor dveh temeljnih slovenskih jezikoslovnih del, tj. Slovarja slovenskega knjižnega jezika in Slovenskega pravopisa ter avtor Enciklopedije slovenskega jezika, kakor številnih drugih del, povezujemo s situacijo v mestu vrelcev, ki se vleče že leta.
Že nekaj metrov od vhoda namreč naletimo na tujim gostom namenjene napise, ki pa so v očitnem neskladju z Zakonom o javni rabi slovenščine.
Prvi odstavek 14. člena se glasi:
Vse pravne osebe zasebnega prava in fizične osebe, ki opravljajo registrirano dejavnost poslujejo s strankami na območju Republike Slovenije v slovenščini. Kadar je njihovo poslovanje namenjeno tudi tujcem, se poleg slovenščine lahko uporablja tudi tuji jezik.
Prvi odstavek 23. se npr. glasi:
Javno oglaševanje izdelkov in storitev, predstavitev dejavnosti ter druge oblike obveščanja javnosti so skladno s področnim zakonom v slovenščini oziroma v potrošniku na območju Republike Slovenije zlahka razumljivem jeziku. Kadarkoli se slovenščina pojavlja skupaj s tujim jezikom, ker gre za oglaševanje, predstavitev dejavnosti ter druge oblike obveščanja, ki je namenjeno tudi tujcem, različica v slovenščini ne sme biti manj poudarjena.
V primeru našega opozorila nikakor ne gre za gonjo proti ruskemu jeziku, saj smo na Slovenskem priča tudi siloviti anglizaciji, kakor tudi maličenju slovenščine (mediji tu niso izjema), in se rabimo kot družba in posamezniki vsak pri sebi iskreno vprašati, kako ravnamo z našim lastnim jezikom. Vsekakor gre tujim gostom pomagati in z njimi razvijati dobre poslovne odnose, nikakor pa to ne bi smelo iti na rovaš lastnega jezikovnega samozanikanja. V Rogaški Slatini so seveda tudi primeri ustrezne jezikovne rabe in umeščanja slovenščine.
In še pridatek naslovni sliki, kjer je prikazan primer nečastnega umeščanja slovenščine, katerih v Rogaški Slatini sicer kar mrgoli. Guliver je osrednji lik najpomembnejšega dela Jonathana Swifta z naslovom Guliverjeva potovanja. V njem je avtor izrazil kritiko takratne angleške družbe … Naj ta kritika naleti na plodna tla!
Dodajmo, da smo se v Rogaški Slatini na to temo pogovarjali z nekaterimi turističnimi delavci. Pri nekaterih smo naleteli na izgovore, da gre za posel, nekateri pa so bili odkrito nejevoljni nad stanjem.
Vse skupaj bi vseh teh letih lahko nenazadnje uredilo tudi z izrekanjem glob, ki so zapisane v zakonu.
Akademik Jože Toporišič je bil gostujoči profesor na številnih tujih univerzah: v Regensburgu, dvakrat v Gradcu, trikrat v Celovcu ter še v Moskvi in Novem Sadu, raziskovalni profesor je bil na Univerzi v Čikagu, posamezna predavanja pa je imel na univerzah v Zagrebu in Zadru, Berlinu, Leipzigu, Varšavi, Helsinkih, Moskvi, Los Angelesu, Yaleu in morda še kje.
