Nocojšnja noč je bila v resnici najdaljša, saj smo zaradi administrativne spremembe ure, ki jo uporablja tretjina držav sveta, spali uro dlje. Jutra bodo poslej nekaj časa svetlejša, na drugi strani pa bo prej nastopil mrak. Temni del dneva je daljši od svetlega že en mesec, vse od jesenskega enakonočja. Z opazovanjem sončnega vzhoda so ga s posebnem dogodkom počastili na Žusmu.
Jesenski ekvinokcij astronomsko predstavlja ravnovesje dneva in noči, ob tej priložnosti pa so udeleženci dali pozornost krepitvi ravnovesja v sebi. Ob sončnem vzhodu so se obiskovalci sprehodili skozi izbrana območja žusemskih megalitov in raziskovali ujetost sončnih žarkov v kamnu. Na koncu so se zbrali še v vodeni čuječnosti z osrednjo temo uravnavanja notranjih duševnih procesov kot temelja ravnovesja v osebnem življenju in družbi.
Dogodek je vodila Andreja Križan Lipnik iz sekcije Megaliti Žusma, ki so del Društva Izviri Dobrina.
Kot nam je sporočila zaupala žusemskih snidenj, so za razliko od praznovanja spomladanskega enakonočja in poletnega sončnega preobrata za katerega so vsebino že oblikovali in se vsako leto utrjuje in dopolnjuje, obliko praznovanja jesenskega enakonočja uspeli nastaviti šele letos. Kot kaže jim je uspelo, saj sta se dogodka udeležila dva ducata obiskovalcev vseh generacij.
Še v temi so se zjutraj zbrali na Stolpu ljubezni. Po uvodnem nagovoru, usmerjanju v pomen praznika in blagodejnost spremljanja sončnih vzhodov s strani vodje dogodka, se je skupina razporejena po zgornjih podestih stolpa, v tihoti usmerila v spremljanje prihoda sonca. V jasnem jutru je bil sončni vzhod odlično viden, z vso spremljajočo rdečino jutranje zarje.
Sonce je vzšlo iznad Rudnice, kjer je ravno ta dan označilo sredino svojega letnega popotovanja po obzorju, ki ga vsako leto opravi od enega do drugega sončnega preobrata. Ta pot zajema območje, gledano z območja Žusma od leve strani Donačke gore, preko Rudnice in skoraj vse do stolpa Slemena nad Zagrebom.
Sledil je sprehod po gozdu v območje megalitov, po katerih so se obiskovalci razporedili, da bi opazovali odseve sončnih žarkov v kamnu. Kot je dejala vodja, to opazovanje lahko izvajamo raziskovalno, ko iščemo morebitne posebnosti prehoda sonca skozi reže, ob stene kamnov, ali pa umetniško, ko preprosto občudujemo lepoto sončnih žarkov, ki skozi drevesne veje prodirajo navznoter in osvetljujejo velike kamne.
Po uri in pol prostega bivanja med megaliti se je druščina zbrala na območju Velikega Špička in se povezala v vodeni meditaciji oz. vaji čuječnosti. “Sede na tleh, v velikem krogu, smo se trudili ozavestiti biti tukaj in zdaj, posvečali smo se naravnim zvokom iz okolja, lastnemu dihanju in se tako globoko sproščali. V takem vzdušju smo se posvetili simboliki praznika enakonočja, ki sovpada s četrtim darom megalitov – po spoznanjih Novih zgodb Žusma – in sicer uravnavanju. V času enakonočja sta dan in noč povsem uravnana, v ravnovesju. Dosegati notranje ravnovesje je pomembna naloga človeka in pri njej nam lahko pomaga ravno stik z megaliti,” je poudarila Andreja. Dodajmo, da je vzdušje s šamanskim bobnom, ki ga je izdelala sama, tankočutno podprla Amadeja Knez, ki je avtorja prispevka med povezovanjem z enim od megalitov presunila z intuitivnim igranjem. Zvok, ki ga oddaja tovrsten inštrument, spominja na prvi zvok ki smo ga zaznali, ko smo bili v materinem telesu – na bitje materinega srca. In s takšno ljubeznijo je nanj zaigrala tudi Amadeja.
Križan Lipnik je nadalje poudarila: “Namen teh vodenih dogodkov na Žusmu je, da se ljudje nazaj tesneje povežemo z naravo, s svojo lastno ustvarjalnostjo, da spoštujemo in počastimo naravne cikle oz. sončne dogodke in da se krepimo tam, kjer so pogoji za naše dobro počutje optimalni: v neokrnjeni naravi, ki je ohranila svoje naravne zvoke, ob tem pa nas megaliti, kot pomniki daljne preteklosti in ljubezni prednikov, skozi katere se je življenje prelilo v današnji čas do nas, povezujejo z našimi koreninami.”
Zaključila je z besedami: “Dogodki, ki jih prirejamo na Žusmu, so preprosti, a imajo moč, da v nas krepijo zdravo duhovno naravo naše biti. Ljudje, ki smo duhovno zdravi, s svojim vrednotnim sistemom ljubimo življenje in vse z njim povezano. Narava se takim ljudem odpira in jim razkriva sicer skrite darove, med katere zagotovo sodijo tudi darovi daljnih prednikov, položeni in varno ohranjeni v megalitskih območjih.”
Poleg vodenja obiskovalcev sekcija Megaliti Žusma prirejajo različne dejavnosti za skupine. Te so vezane na praznovanje prastarih praznikov povezanih s soncem – solsticijev in ekvinokcijev. Tako izvajajo v času pomladanskega ekvinokcija (enakonočja) v območju megalitov ženski in moški krog, v času poletnega solsticija (sončnega preobrata) prirejajo družinam posvečen dogodek z naslovom Občutim megalite Žusma. Po vodenem sprehodu skozi tri lokacije megalitov obiskovalce na travniku (Ravne njive) pričakajo bogate izrazne možnosti, da lahko izrazijo svoja občutenja območja.
Kaj so megaliti Žusma
Megaliti Žusma so veliki kamni, ki so na Žusmu razporejeni v več krožnih ali podolgovatih lokacij. Nanje je pred več kot 15 leti opozoril Karel Gržan, ki je podal ugotovitev, da megaliti Žusma z okoliškimi zgodovinsko pomembnimi območji (grad, cerkve, …), tvorijo ozvezdje Kačenosca. Gre za v zemeljsko razsežnost preko ključnih točk, preslikano nebesno območje.
Megalite na Žusmu najdemo na obrobnih in vrhnjih delih hriba. Z njimi se je konec leta 2018, na nenavadno pobudo gospe, ki je trdila, da so se z njo povezali davni prebivalci območja, začela ukvarjati skupina štirih ljudi, kasneje imenovana ožja skupina Megalitov Žusma.
V letu 2019 so Žusem obiskali razni raziskovalci, ki so podajali mnoge informacije in ugotovitve in ki so postajali povezani v pomenljiv splet raznih, tudi nenavadnih okoliščin.
V času dobrega leta zbrane informacije so ponujale ugotovitev, ki zahteva nove temeljite premisleke o območju, v katerem živimo. Ugotovitev se glasi: “Megaliti nas vabijo v svojo bližino, v kateri nam ponujajo čiščenje, zdravljenje, zaščito in uravnavanje notranjih duševnih procesov.”
Ta ugotovitev je zapisana kot podnaslov knjige Nove zgodbe Žusma, avtorice Andreje Križan Lipnik. Knjiga popisuje dogodke v času raziskovanja, osebne razmisleke avtorice ob soočanju z dogodki in pokaže, kako so se informacije sestavljale v temeljno ugotovitev o t. i. darovih megalitov.
Od takrat prihajajo na Žusem, tudi v območje megalitov, številni obiskovalci. Med njimi so radovedneži, raziskovalci, sprehajalci, posamezniki, ki v območjih megalitov iščejo ozdravitev in tisti, ki se s prostorom čuječe povezujejo in zavestno sprejemajo darove megalitov. Slednjih prihaja čedalje več …
Obiskovalci najpogosteje začnejo svoj obisk megalitov s pričakanjem sončnega vzhoda, nato pa se prepustijo vodenju skozi pet lokacij megalitov.
Preberite tudi:
Megaliti na Žusmu kot odlično izhodišče za doživljanje sebe skozi darove narave v vseh letnih časih
