Osnovna šola Dobje se v podnaslovu svoje spletne strani promovira kot “Odprta in inovativna šola, ki razvija ustvarjalnost in daje znanje za življenje.”
In res, njen učiteljski kader potuje po vsej Evropi na različna izobraževanja. V juliju so tako bili na seminarju Mindfulness – Breathing technique that is changing the 21st Century Classroom (Čuječnost – Dihalna tehnika, ki spreminja učilnico 21. stoletja), pa na seminarju “Special Educational Needs and Disabilities (SEND) in the Classroom” (Posebne učne potrebe in primanjkljaji (SEND) v učilnici) v Portu.
V avgustu pa na FB strani poročajo o svojih štirih učiteljicah, ki v Joensuu na Finskem obiskujejo šolo Mutalan koulu. Tam opazujejo različne pristope k inkluziji, skrbi za dobro počutje učencev, trajnostnemu razvoju, učenju na prostem in uporabi digitalne tehnologije pri pouku.
“Inkluzivnost”, “trajnostni razvoj”, “zelena prihodnost” in podobni moderni pojmi sodobnega časa so vse bolj vključujoči del evropskega in slovenskega šolstva. Tudi kozjansko-obsoteljske učiteljice se tovrstnih praks učijo širom Evrope, pričajo objave na družabnih omrežjih iz bolj in manj eksotičnih evropskih destinacij.
Kot pišejo na Facebooku, na Finskem denimo spoznavajo, da na šoli Mutalan koulu v mestu Joensuu učenci preživljajo vse odmore na prostem, s čimer skrbijo za dobro počutje. “Današnji pouk smo jim popestrili s predstavitvijo naše šole in Slovenije. Prav tako pa so učenci pripravili interaktivne predstavitve, kjer smo gostujoči učitelji skozi namige spoznavali zanimivosti Finske,” opisujejo enega svojih dni na izobraževanju.
Sklepajoč po drugi objavi jih je navdušila potujoča knjižnica – avtobus s katero se pred šolo pripelje dvakrat mesečno.
“Za dobro počutje skrbijo s pestro ponudbo izbirnih predmetov – ti potekajo tudi v naravi. Vse poti učenci opravijo trajnostno – s kolesom,” še pišejo med drugim.
V zadnji, včerajšnji objavi so pisali o dnevu, preživetem na šoli Karsikon koulu. “Imeli smo priložnost vpogleda v zelo digitalno opremljeno šolo ter v izvajanje integracije otrok s posebnimi potrebami. Šola premore ogromno dodatnih prostorov za izvajanje pouka v manjših skupinah. Pri nekaterih urah je prisoten tudi terapevtski pes.”
Slovenski šolarji vse slabši v bralni pismenosti in ustvarjalnem mišljenju, padajo tudi Finci
Najbolj sveži podatki mednarodne raziskave PISA na področju ustvarjalnega mišljenja petnajstletnikov so sicer zaskrbljujoči tako za Slovenijo kot za Finsko. Slovenski učenci so se v preizkusu ustvarjalnega mišljenja znašli pod povprečjem vrstnikov iz 64 držav OECD. Podobno velja za bralno pismenost, medtem ko so rezultati iz matematike boljši, celo nekoliko nadpovprečni.
Po drugi strani je Finska dolgo veljala kot zgled uspešnosti in odličnih PISA rezultatov, a tudi ta skandinavska država se sooča z upadanjem uspešnosti, pri čemer jih skrbi predvsem porast števila dijakov s slabimi dosežki.
Pomembna lekcija učiteljic, ki bodo pridobljene uvide, znanja in izkušnje iz Finske, Portugalske in drugod, prenašale na majhno kozjansko šolo, oziroma njenih 200 učencev je, da tudi v Skandinaviji ni vse zlato kar se sveti ter da je treba razbrati med dobrimi in slabimi praksami in prve ustrezno prilagoditi na slovensko okolje, oziroma šolsko realnost. Če jim bo uspelo to, potem bomo lahko dejali, da poletni izleti v Porto, mondeni Split in na sever Evrope niso bile zgolj počitnice na davkoplačevalske stroške.
