Za vas odgovarja Janez Gobec, ustanovitelj in direktor, Optika-optometrija Gobec.
»Moj otrok televizijo gleda preblizu. Pogosto si zatiska oči in bere z nosom preblizu čtiva. Prav tako je velikokrat utrujen in ima slabši uspeh v šoli.« Vse to so opažanja, s katerimi nam starši opišejo spremembe, ki jih opazijo pri svojih otrocih. Toda kje tiči vzrok?
Čas priprav na šolo je pogosto osredotočen na nakupe šolskih potrebščin in razmislek o jesenskih urnikih. Toda (pre)redko starši pomislimo tudi na dober vid naših otrok, ki je predpogoj za uspešno opravljanje šolskih in obšolskih aktivnosti.
Strokovnjaki s tega področja opažamo pravcato epidemijo kratkovidnosti (miopije) med otroci, ki jo povzroča predvsem sodoben življenjski slog naših otrok. Kratkovidnost pogosto hitro napreduje predvsem v obdobju hitre rasti, kar lahko povzroča veliko težav z vidom v odrasli dobi. Rešitve niso preproste, a vendar so na voljo.
Epidemija kratkovidnosti med otroci je nova resničnost
Kratkovidnost (strokovno miopija) preprosti pomeni to, da imamo na blizu oster vid, na daleč pa vidimo zamegljeno. Najpogostejši vzrok kratkovidnosti je predolgo oko, zato se svetlobni žarki združijo v očesu pred mrežnico, namesto v rumeni pegi na mrežnici.
Kratkovidnost je na pohodu – strokovnjaki ocenjujejo, da bo do leta 2050 več kot 50 % svetovne populacije kratkovidne. V Španiji, denimo, je kratkovidnih 20 % otrok, prav tako na Irskem. Za Slovenijo podatkov žal ni, vendar naša opažanja iz prakse kažejo, da ne zaostajamo za drugimi evropskimi državami.
Genetika igra pomembno vlogo, saj ima otrok, katerega starša sta oba kratkovidna, kar 35 do 60 % večjo verjetnost, da se bo tudi pri njem razvila kratkovidnost.
Drugi pomemben dejavnik pa je življenjski slog, saj manj preživljanja časa na prostem povzroča napredovanje kratkovidnosti. Več časa, ki ga otroci namenijo aktivnostim, pri katerih gledajo na blizu (branje, gledanje ekranov) prav tako pospešuje nastanek kratkovidnosti.
Zakaj je otroška kratkovidnost problematična?
Ko otrok raste, z njim rasteta tudi očesi, kar je povsem naravno. Vendar če rast oz. podaljševanje očesa preveč intenzivno napreduje, hitro napreduje tudi kratkovidnost. Najpogosteje se to zgodi med 6. in 10. letom starosti.
Kratkovidnost, ki ni ustrezno nadzorovana v otroški dobi, lahko povzroči nastanek očesnih bolezni v odrasli dobi. Mednje sodijo siva mrena, glavkom in odstop mrežnice, ki dolgoročno celo povzročijo izgubo vida.
Nadzor kratkovidnosti pri otrocih je novejša veja optometrije
Kontrola napredovanja kratkovidnosti (»myopia management«) postaja v dobi ekranov izjemno pomembna za zdravje oči otrok. V Optiki-optometriji Gobec nudimo redne preglede oči otrok vsakih 6 mesecev dokler se napredovanje kratkovidnosti ne stabilizira.
Pri pregledu opravimo najprej temeljit pogovor s starši in otrokom, nato pa izmerimo dolžino očesnega zrkla. Izmerimo tudi ostrino vida na daljavo in bližino ter binokularni vid.
Sledi korekcija vida, kjer imamo na voljo različne dokazano uspešne rešitve. Mednje sodijo posebej zasnovana stekla za očala, večžariščne kontaktne leče ali orto-k (nočne) kontaktne leče, ki vse upočasnijo večanje dioptrije. Še posebej preprosta in učinkovita metoda je uporaba korekcijskih stekel, ki so specifično namenjena upočasnitvi napredovanja kratkovidnosti.
Pomemben je zdrav življenjski slog – predvsem igra na prostem!
Pomembno k zmanjševanju pojavnosti kratkovidnosti prispeva tudi življenjski slog. Premalo gibanja zunaj na dnevni svetlobi namreč spodbuja kratkovidnost. Ko smo ljudje izpostavljeni zunanji svetlobi, se sproža več hormona dopamina, ki se dovaja do mrežnice in zavira podaljševanje očesa.
Priporočamo, da otroci vsaj dve uri na dan preživijo na prostem na dnevni svetlobi ter imajo pri uporabi ekranov redne premore – na primer 25 minut uporabe telefona, kateri sledi pet minut premora, ali 50 minut uporabe, kateri sledi deset minut pavze.
Naročena objava
