S tem naslovom je bil na današnji dan pred 25 leti objavljen članek v Novem tedniku. Vabljeni k branju:
Pred asfaltnim mešalcem v Planinski vasi se je v petek popoldne zbralo približno 300 krajanov, ki so na tak način želeli podpreti legalizacijo (brez gradbenega dovoljenja zgrajene) asfaltne baze, last podjetnika Mirka Kovača s Planine.
V imenu zbranih je domačinka Nataša Pušnik prebrala izjavo za javnost in peticijo, naslovljeno na ministra za notranje zadeve Boruta Šukljeta. Obe izjavi so zbrani na koncu tudi podpisali. Zagovorniki baze poudarjajo pomen objekta za razvoj kraja in zmanjšanje brezposelnosti ter trdijo, da baza za vas sploh ni moteča.
Petkovo dogajanje pred bazo so od daleč opazovali tudi mejaši, ki obratovanju mešalca v tej vasi močno nasprotujejo. Ti trdijo, da mešalec zaradi hrupa in smradu moti idilično kmečko življenje ter slabo vpliva na kmetijske površine.
Svetniki za, sosedje proti
Vse skupaj se je začelo lani, ko je samostojni podjetnik Mirko Kovač s Planine na mestu, kjer je že več kot enajst let stala cementarna, začel graditi asfaltno bazo. Kmalu so ga na občini opozorili, da je potrebno spremeniti prostorski načrt. Kovač je takoj vložil prošnjo in začel pridobivati soglasja. Že aprila lani je bila tudi na Planini “javna razprava, na kateri je krajevna skupnost kljub pritožbam nekaterih krajanov sprejela sklep, da mu izda soglasje. Kmalu je zadeva sprožila tudi vroče razprave v šentjurskem občinskem svetu. Pri glasovanju sta se dve tretjini prisotnih svetnikov vseeno odločili Kovaču v prid.
Počasi je investitor pridobival ustrezna soglasja in strokovna mnenja, med tem pa je na črno zgradil objekt do konca. Zapletati se je začelo jeseni, ko sta družini Koželj in Perčič iz Planinske vasi, ki mejita na sporni objekt, vložili prvo pritožbo na Ustavno sodišče RS v Ljubljani. Zaprosili sta za ponovno presojo ustavnosti in zakonitosti izdanega sklepa in zahtevali zaustavitev gradnje. Zapletlo se je tudi pri pridobitvi soglasja za cestni priključek od asfaltnega mešalca do glavne ceste, ki so ga morali pridobiti od Cestnega podjetja Celje.
Zagonu sledil odklop
Postopek za pridobitev gradbenega dovoljenja za mešalec se je ustavil. Ker so dokumenti več mesecev ležali na sodišču in je bil objekt že pripravljen za obratovanje, se je Kovač pred mesecem odločil za poskusni zagon brez ustreznih dovoljenj. »Enkrat je treba začeti. Ne moremo čakati v nedogled. Hoteli smo preizkusiti, kako zadeva deluje in pokazati ljudem, da mešalec ne ustvarja pretiranega ropota in smradu, pa tudi tla se ne tresejo,« opravičuje nezakoniti poseg Mirko Kovač in nadaljuje: »Dodatno smo zaposlili še deset delavcev in položili nekaj tisoč kvadratnih metrov asfalta v okoliških krajih. Nekaj asfalta smo ljudem kar podarili. Sicer pa bodo naše cene asfalta v primerjavi s cenami celjskega cestnega podjetja približno 40 odstotkov nižje. Tako bo lahko marsikdo lažje prišel do asfaltnega dvorišča kot do sedaj. Lahko si bodo ljudje tudi sami delali asfaltne prevleke, če bodo želeli.« Po štirinajstih dneh poskusnega obratovanja, 6. avgusta, je po odredbi inšpekcijske službe pristojni strokovnjak v spremstvu 38 policistov izključil elektriko na objektu. To je razburilo vaščane in zaposlene, ki se zavzemajo za zagon mešalca. Organizirali so novinarsko konferenco, kjer so predstavili svoja stališča in pomen objekta za kraj ter podpisali peticijo, v kateri zahtevajo od ministra za notranje zadeve, da razišče dogodek in jih obvesti o izsledkih, obenem pa se jim opraviči za strah, ki ga je povzročil prihod oboroženih sil v vas.
Odloča ustavno sodišče
Na petkovem zborovanju krajanov je spregovoril tudi šentjurski župan Jurij Malovrh, ki je izrecno poudaril, da občina ne zagovarja črnograditeljev, podpira pa nova delovna mesta. Po njegovih besedah bi asfaltni mešalec omogočil delovno mesto mnogim brezposelnim Planinčanom in zmanjšal odseljevanje mladih iz vasi v mesto. Niti nova delovna mesta niti razvoj kraja pa ne zanimata 56 vaščanov, ki živijo v neposredni bližini objekta in odločno nasprotujejo njegovi lokaciji. Rešitev vidijo le v demontaži mešalca, čeprav bi ta stala državo 32 milijonov tolarjev, in prestavitvi na drugo lokacijo mogoče v šentjursko industrijsko cono. Investitor je kljub zadnjim zapletom še vedno prepričan, da se to ne bo zgodilo. Kaj se bo zgodilo z mešalcem – ali bo začel izdelovati asfalt ali ga bodo demontirali bo septembra odločilo ustavno sodišče v Ljubljani. Ta odločitev pa v nobenem primeru ne bo prinesla ponovne sloge med vaščane Planinske vasi.
Novi tednik, 19. 8. 1999
