S tem podnaslovom je bil na današnji dan pred 65 leti objavljen članek v Celjskem tedniku. Vabljeni k branju:
Nekaj misli s petkovega posvetovanja je poročal podpredsednik občinskega o kmetijstvu, ljudskega na katerem odbora pri Jelšah in upravnik KPPZ tov. Aleksander Videčnik.
Prebivalstvo šmarske občine je pretežno kmečko. Kmečka gospodarstva posedujejo 21.912 ha površin. Preko 40 odstotkov je hribovite posesti, kjer so zelo slabi pogoji za mehanizacijo in visoko proizvodnost. Ob zelo nerodni konfiguraciji posestev, slabi strukturi zemlje, je vprašanje delovne sile dokaj pereče. Predvsem na področju bivše občine Rogaška Slatina se mlajši ljudje preusmerjajo od kmetijstva v industrijsko proizvodnjo. Medtem pa ugotavljamo na Kozjanskem nasprotno, kjer je še vedno nekoliko presežka delovne sile, predvsem zaradi neprimernih prometnih zvez in oddaljenosti. Tako je območje okoli Veternika in Rudnice, kjer bodo morali misliti najbolj na razvoj živinoreje. V splošnem pa se na šmarskem še niso izkopali iz nekdanje zaostalosti in še je v veliki meri opaziti primitivnost proizvodnih sredstev. Vendar je obdobje zadnjih treh let pokazalo viden napredek, saj so se hektarski pridelki v primerjavi z letom 1954 povečali povprečno za 30 odstotkov. Kooperacijski odnosi so zboljšali obdelovanje in pokazali lep napredek predvsem pri proizvodnji žit.
Bistven problem v kmetijski proizvodnji na šmarskem pa predstavlja razdrobljenost površin in kmečkih gospodarstev. Tako stanje otežuje uvajanje sodobnih agrotehničnih ukrepov. Tudi kooperacije so pod takimi pogoji lahko ekonomsko zelo dvomljive vrednosti. Male parcelice so ovira pri izkoriščanju kmetijskih strojev, ker gre ogromno število delovnih ur v izgubo samo zaradi prevažanja in obračanja. Tako ugotavljamo, da je v preteklem letu bil dosežen v smislu odnosov med kmetom in zadrugo in povprečnih donosov lep uspeh, v pogledu rentabilnosti in uveljavljanja mehanizacije pa je bilo še veliko pomanjkljivosti. Odslej bo treba pogodbe o sodelovanju podpisovati na ekonomsko utemeljeni podlagi, da bi dosegli agrotehnični in gospodarski napredek v kmetijski proizvodnji. Zato bo pa nujno potrebno združevati manjše obdelovalne površine. S kompleksnim obdelovanjem bi omogočili cenejšo proizvodnjo in širšo uporabo mehanizacije ter tudi izbor najboljših kultur.
Doslej je bilo pri sklepanju preveč šablon. Vse premalo poudarka so dajali kooperaciji v živinoreji. Edino, kar je bilo storjeno, je bilo delno pogodbeno pitanje prašičev – bekonov. Uredba o prepovedi klanja telet je ustvarila pogoje za uspešno kooperacijo v govedoreji. Pitanje telet in svinj pa naj ne bi bilo stihijsko, temveč pod rednim strokovnim vodstvom. Lepo se že uveljavljajo gospodarsko zanimive kulture: lan, hmelj in jagodičevje. Za proizvodnjo lanu so posebno primerni pogoji na Kozjanskem. Hmeljskih nasadov na celot nem področju je trenutno 35,68 ha. Posebno močen razmah hmeljarstva je v Bistrici ob Sotli, kjer bodo morali takoj zgraditi hmeljsko sušilnico. Velik problem pri delovanju kmetijskih zadrug predstavlja način kreditiranja. Posebno težki so pogoji za kreditiranje novih nasadov v sadjarstvu, vinogradništvu in na sadov črnega ribeza. Zaradi tega je ogrožen plan, posebno še za sajenje črnega ribeza, ki ima na šmarskem izredno ugodne talne in klimatske pogoje. Nasadi bi morali biti kompleksni, da bi tako lahko nastajali proizvodni centri posameznih kultur.
Stanje v živinoreji je še slabo. Opažati je podhranjenost in veliko pomanjkanje močne krmske baze. Prav tako še ni urejena pasemska selekcija. Skušali bodo s široko akcijo kooperacije v travništvu, s pitanjem mlade goveje živine, odpraviti te pomanjkljivosti. Kmetijske zadruge pa bi si ustvarjale morda iz fonda zemljišč SLP svojo krmno bazo, ki jim je za živinorejo nujno potrebna. Tudi kmetijska gospodarstva bodo morala tesneje sodelovati z zadrugami. Takoj bodo formirali zadružna pitališča za teleta. Naloga kmetijskih zadrug je prav sedaj, bolj kot kdajkoli, da neposredno po sega v proizvodnjo in si zato ustvarja lastne zemljiške centre.
Kmetijstvo na šmarskem ubira odločno napredno pot. Težko je, ker je polno ovir, toda socialistični od nosi poganjajo svoje korenine ved no globlje in plodovi so iz leta v leto obilnejši in številnejši. Novo se srečuje s starim in boljše, donosnejše, vedno in vztrajno zmaguje.
Sotelski, Celjski tednik, 10. 7. 1959
