S tem naslovom je bil na današnji dan pred 50 leti objavljen članek v Novem tedniku. Vabljeni k branju:
Predsednik občinske skupščine Šentjur, Vinko Jagodič, nam je povedal, da so pri sanaciji posledic potresa v fazi, ko je pretežni del Škode na posameznih objektih znan.
»Število poškodovanih objektov je mnogo večje, kot smo pričakovali. Objekte smo razporedili v štiri kategorije glede na škodo, žal je četrta — najhujša — kategorija zelo draga, saj sta v njej tudi osnovni šoli Loka in Ponikva. Te dve šoli bo potrebno popolnoma nadomestiti, poškodovani pa sta tudi šola v Šentjurju in kmetijska šola.
Vse družine, ki ne morejo več uporabljati svojih stanovanj, so pod streho, v prikolicah, pri svojcih. Petnajst družin pa še vedno biva v nevarno poškodovanih objektih. V celoti bo potrebno zgraditi 50 do 70 stanovanj. Vse je odvisno od gradbene operative in hitrega dotoka sredstev solidarnosti. Računamo na montažno in delno tudi cenejšo klasično gradnjo. Upamo, da ovir pri banki ne bo, rešitve za lokacijo pa bomo hitro našli.
Menim, da so bila prizadevanja na ravni republike dobra, korektna in hitra s tem, da so bile mnoge stvari skrbno precizirane. Pomoč je prispela tudi po pobudi posameznih družbeno političnih skupnosti. Vsekakor sta bi la pokazana solidarnost in human odnos, če pa je malo zamude, je to tudi delno naša krivda, saj se nismo takoj zavedali velikosti nastale škode.«
M.S., Novi tednik, 11. 7. 1974
