Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je 4. julija zaradi hude gnilobe čebelje zalege odredila nekaj ukrepov na severu drameljske krajevne skupnosti v šentjurski občini.
Tako so izdali odločbo o razglašenem okuženem območju v polmeru treh kilometrov okoli lokacije kužne bolezni, oziroma v preletni razdalji čebel glede na konfiguracijo zemljišča okrog žarišča hude gnilobe čebelje zalege katerega izvor je v naselju Zgornje Slemene, k.o. 1122, k.o.1131 Dramlje.
Na okuženem območju so odrejeni naslednji ukrepi:
- prepoved premika čebelnjakov z in na okuženo območje,
- prepoved premika čebeljih družin, čebel oziroma matic s spremljevalkami med čebelnjaki znotraj okuženega območja ter v čebelnjake izven območja,
- klinični pregled vseh čebeljih družin v vseh čebelnjakih.
Več o hudi gnilobi čebelje zalege
Huda gniloba čebelje zalege je bolezen, ki jo povzroča sporogena bakterija Paenibacillus larvae. Za okužbo so dojemljive le ličinke, čebele pa so odporne. Ko se posamezna ličinka okuži, je lahko kmalu prizadeta vsa zalega in družine niso več sposobne vzrediti dovolj mladih delavk, kar oslabi čebeljo družino in vodi v njen propad.
Ličinke se okužijo z zaužitjem spor P. larvae, ki v srednjem črevesu ličinke vzklijejo in se razmnožujejo, dokler ne prebijejo črevesnega epitela, kar povzroči smrt ličinke. Če odmrlih ličink čebele negovalke s svojim čistilnim nagonom ne odstranijo, tkivo ličink v pokritih celicah razpade in se posuši do črnih lusk, ki jih čebele zelo težko očistijo in vsebuje do 2,5 milijona spor, ki so močno kužne za druge ličinke. Če okužbe ne ugotovimo pravočasno, se bolezen hitro razširi po vsej družini, ki zato propade. Spore P. larvae so zelo odporne in lahko preživijo do 30 let in več.
Podrobneje v prispevku Čebelarske zveze Slovenije
