Svet se hitro razvija in kdor v panogi, še posebno tako konkurenčni kot je gradbeništvo, ni v koraku s časom ali po možnosti celo pred njim, lahko hitro zaostane, izpade, propade, skratka ga pometejo s trga, najsi se dandanes zdi še tako močan.
Glede na miselnost vodilnih v slatinskem podjetju GIC Gradnje, oziroma krovni skupini GIC, ni strahu, da bi to veliko družinsko gradbeno firmo povozil čas.
Na ponedeljkovi novinarski konferenci je njen direktor, dr. Rok Cajzek, skupaj še s tremi partnerji, predstavil njihovo vizijo prihodnosti, ki pa že postaja zelo otipljiva sedanjost. Gre za projekt Gradbeništvo 4.0, ki v bistvu pomeni digitalno preobrazbo podjetja GIC gradnje na vseh nivojih in področjih delovanja.
V projekt digitalizacije gradbeništva, ki so ga razvijali zadnji dve leti, so vložili skoraj 3 milijone evrov lastnih sredstev, 2,1 milijona pa so pridobili na razpisu iz skladov Evropske unije.
Gradbena panoga se dandanes srečuje z velikimi izzivi. Ob nizki produktivnosti in dodani vrednosti je tu še pomanjkanje povezovanja in sledljivosti dokumentov, saj se še danes marsikje vse piše ročno in leži v raznih fasciklih in mapah. Problem je tudi nizka stopnja digitalne pismenosti delavcev in drugih, ki se vključujejo v gradbeni proces, pa manjša atraktivnost za mlade kadre, vzgojene v sodobnem, digitaliziranem svetu. In nazadnje je tu trajnostno gradbeništvo, saj trajnost trka tudi na vrata panoge, ki prispeva več kot tretjino k svetovnim CO2 izpustom.
Vse navedene problematike, ki kot ovire stojijo na poti ambicioznih podjetij, ki se trudijo držati korak s časom, so v GIC Gradnjah, skupaj s partnerji, naslovili v projektu Gradbeništvo 4.0. Cilj tega je digitalna preobrazba GIC Gradenj in gradbene panoge na splošno in s tem dvig dodane vrednosti, višja stopnja digitalne pismenosti zaposlenih ter dvig produktivnosti podjetja.
Rešitve so iskali v smeri enostavnosti in povezljivosti podatkov in procesov, sodelovanje vseh deležnikov v gradbeni verigi, dvigu produktivnosti in transparentnosti poslovanja.
Digitalizacija GIC Gradenj na štirih stebrih
Štirje stebri, na katerih v podjetju GIC Gradnje izvajajo digitalizacijo, je najsodobnejša pametna in trajnostna betonarna 2.0, ki so jo maja odprli v industrijski coni Negonje, nato digitalno gradbišče, kar pomeni digitalizacija dokumentacije, transparentnost in povezljivost z drugimi sistemi, digitalno pismen delavec, ki komunicira preko aplikacij in ima podporo umetne inteligence, ter nazadnje “pametna” zgradba kot digitalna platforma, ki je avtomatizirana in na katero se lahko povezujejo notranji in zunanji akterji s svojimi storitvami.
Za lažjo predstavo, kaj uvedba zgoraj naštetih digitalnih stebrov pomeni v praksi, navedimo nekaj primerov.
Betonarna 2.0 denimo omogoča digitalno naročanje betona preko mobilne aplikacije, osebje ima preko aplikacije pregled nad naročili in stanjem betonarne in voznega parka ipd.
Digitalno gradbišče prenos vseh papirnatih dokumentov o gradišču v digitalno obliko in t.i. “oblak”. To pomeni, da lahko oseba s podeljenim dostopom kadarkoli in od kjerkoli dostopa do vseh podatkov o gradbišču in z nekaj kliki pride do vseh za gradbišče pomembnih dokumentov. Vidi torej lahko, koliko delavcev je na gradbišču, kaj počnejo, kako daleč je izvedba in še mnogo več.
Digitalni delavec pomeni 50 delavnic in 40 tisoč vloženih ur v digitalno pismenost zaposlenih, ki sta jim zdaj v oporo, pomoč in tudi komunikacijo na voljo vsaj 2 aplikaciji (odvisno od službe znotraj podjetja), strokovna podpora v razvijajoči se umetni inteligenci, pregled nad delom, nadzor nad procesi itd..
Zgradba kot digitalna platforma denimo omogoča dinamično dodeljevanje pravic dostopa različnim ljudem, ki vstopajo v stavbo (denimo stolpnico z raznovrstno dejavnostjo, hotel in podobno) preko digitalnega ključa, in še kup drugih digitalno podprtih rešitev – denimo prilagajanje porabe električne energije glede na stroškovno učinkovitost ipd..
Problemi iz prakse: ne toliko težave z digitalno pismenostjo ljudi, temveč z okostenelo zakonodajo …
GIC gradnje so, po besedah direktorja podjetja dr. Roka Cajzka, z opisanim modelom digitalizacije gradbeništva vodilno podjetje v panogi, ne samo v Sloveniji, temveč tudi v njeni bližnji okolici. In ker v gradbeništvu podobnih modelov, kot so si ga s partnerji zamislili, praktično ni, so pri razvoju zglede iskali predvsem na drugih področjih. Kot nam je povedal Cajzek, so ideje za učinkovite rešitve pobirali s platform kot so Booking, Airbnb in drugih uspešnih zgodb s področja informacijske tehnologije. V gradbeništvu so sicer obstajale neke manjše posamične parcialne rešitve, ki pa so zanje bile premalo ambiciozne, zato so šli v lasten razvoj.
Pri uvedbi razvitih digitalnih rešitev v vsakdan pa se po Cajzkovih besedah niso toliko srečevali s težavami pri digitalnem opismenjevanju ljudi, kot so najprej pričakovali, temveč je problem v zastareli zakonodaji, s katero bi te rešitve še učinkovitejše uporabili. Pri tem ni toliko težava, da to ne bi bilo mogoče storiti, temveč da za to ni interesa, saj digitalizacija prinese tudi transparentnost in s tem pregled nad procesi, kar pa vsem ni v interesu, je opozorila celo prisotna predstavnica Gospodarske zbornice Slovenije. Če se pač za vsako lopato betona vsak trenutek ve, za kaj je bila uporabljena, potem železniških postaj ne moremo preplačati za več deset milijonov evrov, je bila slikovita.
A v GIC Gradnjah pri tovrstnih “motnih poslih” ne želijo sodelovati, saj so za popolno transparentnost v gradbeništvu, ki jo digitalizacija prinaša in omogoča.
“Vstop na vlak digitalne preobrazbe je zgolj eden od začetnih korakov in zdaj peljemo to zgodbo naprej,” je za konec dejal direktor podjetja GIC, Rok Cajzek ter pri tem s ponosom omenil gradnjo Mednarodnega centra za trajnostno gradnjo v središču Rogaške Slatine, o katerem smo že pisali.
Dodamo lahko, da je takšen pristop tudi edina pot v smeri napredka in razvoja. Obenem pa garant, da morebitna gospodarska kriza, kakršna je pred petnajstimi leti pometla z velikimi slovenskimi gradbenimi giganti, sodobnemu, trajnostno naravnanemu podjetju z jasnim pogledom v prihodnost, ne bo prišla do živega.
